Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ášram -a m (ȃzlasti v Indiji
duhovno središče za meditacijo: poldrugo leto je v ašramu črpal znanje od tamkajšnjih gurujev
SSKJ²
bahaízem -zma m (ī)
vera, ki jo je osnoval Baha Ulah: širiti bahaizem; upravno središče bahaizma
SSKJ²
bórza -e ž (ọ̑)
1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi špekulirati s padanjem in dviganjem cen / borza znanja informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo; pog. borza dela urad za posredovanje dela; trg dela
 
fin. efektna borza
2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi
SSKJ²
céhovstvo -a s (ẹ̄)
nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva
// slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva
SSKJ²
cénter in cênter -tra m (ẹ̄; ē)
1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; sprostitveni, športni center / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik; kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; nakupovalni center veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami, nakupovalno središče; center dobrega počutja center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes; center odličnosti središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo; center za tujce ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje
// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva
3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ 
anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
SSKJ²
centrála -e ž (ȃ)
1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico; podružnice so slabo povezane s centralo; sedež centrale
2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo; telefonska, telegrafska centrala; hišna, zasebna centrala; centrala za medkrajevni promet
3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna
SSKJ²
centrálno... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na osrednji del, središče: centralnoalpski, centralnoazijski
SSKJ²
céntričen tudi cêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče, središčen: centrična obremenitev
SSKJ²
céntrum -a m (ẹ̑)
center, središče: napotil se je v centrum mesta
SSKJ²
césta -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́)
1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka
3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič)
4. način, sredstvo za dosego česa; pot4do učenosti ne drži gladka cesta
● 
slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ 
astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
SSKJ²
čígar -- zaim. (ȋ)
izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša
// izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega2kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč
SSKJ²
čitálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitiven
 
zgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja
SSKJ²
egocéntričen tudi egocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost / egocentrični interesi egoistični
SSKJ²
egocentrízem -zma m (ī)
težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok egocentričnost
SSKJ²
ekscénter tudi ekscênter -tra m (ẹ̄; ē)
strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče, izsrednik: gibanje ekscentra; gred z ekscentri
SSKJ²
elípsa -e ž (ȋ)
1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna: narisati elipso / planeti se gibljejo okrog sonca po elipsah / kolo je dobilo obliko elipse
// lik, ki ga omejuje ta črta: izračunati ploščino elipse; središče elipse; velika os elipse njen najdaljši premer
2. jezikosl. neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati, izpust: pisatelj rad uporablja elipse
SSKJ²
elípsen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na elipso: elipsna os; elipsno središče / elipsno šestilo priprava za risanje elips / osrednji mestni trg ima elipsno obliko
SSKJ²
emigracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na emigracijo: emigracijski procesi; emigracijski tok / emigracijski urad; emigracijska politika; emigracijsko središče
SSKJ²
empír -a m (ȋ)
klasicistični umetnostni slog v začetku 19. stoletja, po izvoru iz Francije: mestno središče je grajeno v stilu empira in neoklasicizma / soba v empiru opremljena s pohištvom v tem slogu
// doba tega sloga: stavbe iz empira
SSKJ²
empórij -a m (ọ́)
knjiž. pomembno trgovsko središče z velikimi blagovnimi skladišči: pristaniški emporij; trgovski emporij
Število zadetkov: 154