Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
prizanesljív -a -o prid., prizanesljívejši (ī í)
1. ki za prestopek, negativno dejanje ne kaznuje rad: prizanesljiv človek; očetovsko prizanesljiv; starši so bili z njim preveč prizanesljivi
2. ki ima razumevajoč, strpen odnos do koga: v takih primerih so ljudje bolj prizanesljivi drug do drugega; po teh življenjskih izkušnjah je postal prizanesljivejši do vsega
// ki izraža, kaže tak odnos: prizanesljiv nasmeh; prizanesljive besede; njegova kritika, sodba je prizanesljiva; prizanesljivo ravnanje / prizanesljiv odnos do koga
● ekspr. prizanesljive življenjske okoliščine ugodne; ekspr. prizanesljiva zima blaga
    prizanesljívo prisl.:
    prizanesljivo se nasmehniti; prizanesljivo ravnati s kom; odgovoril je zelo prizanesljivo
Celotno geslo Sprotni
próticepílec samostalnik moškega spola
    kdor nasprotuje cepljenju SINONIMI: anticepilec, antivakser, necepilec
Terminološka
Proticepilsko gibanje
Pri prevajanju knjige o cepivih imam problem s prevajanjem italijanskega pridevnika antivaccinista oz. angleških pridevnikov anti-vax in no-vax , ki se v slovenščino pogosto prevajajo s pridevnikom proticepilski , npr. v zvezah proticepilsko gibanje 'gibanje, ki nasprotuje (obveznemu) cepljenju', proticepilski starši 'starši, ki nasprotujejo (obveznemu) cepljenju'. Zanima me, ali je pridevnik proticepilski ustrezen ali je morda primernejši pridevnik antivakcionistični . Med drugim sem zasledila tudi pridevnik cepilen . Kaj priporočate?
Planinstvo
pŕsni plezálni pás -ega -ega pasú m
Jezikovna
Raba množine namesto dvojine pri delih telesa

Bolijo me noge, roke, oči, ušesa, ledvice ...

Vse zgoraj naštete dele telesa ima večina ljudi po dva. V rabi pa se večinoma uporablja množina namesto dvojine.

Kako to?

Pravo
ranljíva skupína oséb -e -e -- ž
SSKJ²
rázgled1 -a in razglèd -éda m, tož. mn. tudi rázgledi (á; ȅ ẹ́)
nav. tož. in mest. ed. in mn., etn., navadno v zvezi iti na razgled iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo šli na razgled
SSKJ²
razgovárjati se -am se nedov. (ȃ)
uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi
● publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena
// star. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti
    razgovarjáje se :
    hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih
    razgovarjajóč se -a -e:
    sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci
SSKJ²
razuméti -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ)
1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo
// ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli
2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno
3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga
4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume
5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna
// biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume
6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela
// pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar
● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo
    razuméti se nedov.
    1. živeti skladno, v slogi: pri tej hiši se razumejo; s starši, z ženo se ne razume
    2. v zvezi z na poznavati, obvladovati: razume se tudi na biologijo; na svoje delo se dobro razume; na to se razume kakor zajec na boben prav nič
    3. v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati: vsi pridemo, se razume; prinesi tudi vino, se razume / to se razume samo po sebi
    razúmljen -a -o:
    napačno razumljene besede; nikoli ni prav razumljen
Celotno geslo Vezljivostni G
razuméti se -úmem se dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, navadno oseba v množini/dvojini
kdo skladno živeti
/Lepo/ se razumejo.
SSKJ²
razvájati -am nedov. (ā)
1. s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: starši razvajajo otroke; doma ga preveč razvajajo; rad se razvaja
// z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročati, da postane kdo še bolj zahteven: razvajati domače živali z dobro hrano
2. omogočati komu nego, ugodne pogoje, ki pripomorejo k sprostitvi, poživljanju, občutku telesnega in duševnega dobrega počutja: razvajati hotelske goste z masažo
SSKJ²
razvêsti -vêdem dov., razvêdel in razvédel razvêdla, stil. razvèl razvêla (é)
1. knjiž. razvezati, ločiti: razvesti zakon; starši so se razvedli
2. star. odvesti, odpeljati: razvesti lovce na stojišča
Pravopis
razvézan -a -o (ẹ́) ~ zakon; Njegovi starši so ~i
razvézanost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ zakona; neobč. metrična ~ pesmi
Celotno geslo Sinonimni
razvézan -a -o povdk.
pravn. izraža, da kdo po določenem (sodnem) postopku ni več v zakonski zvezi
SINONIMI:
poljud. ločen
SSKJ²
razvézati in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. narediti, da kaj preneha biti
a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel
b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike
2. pravn. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati
3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet
4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti
● ekspr. hoja ga je razvezala sprostila; razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen
♦ jezikosl. razvezati besedo. krajšavo razložiti pomen besede, krajšave z besedami, ki jo sestavljajo
    razvézan -a -o:
    razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja
Celotno geslo Vezljivostni G
redíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).
2.
čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.
3.
kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.
SSKJ²
rejník -a m (í)
kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: dekle živi pri rejnikih; rejnik in rejenec; starši in rejniki
● star. rejnik družine rednik
Celotno geslo Sinonimni
rejník -a m
kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otrokapojmovnik
SINONIMI:
star. reditelj2, star. rednik
Pravo
rejníštvo -a s
SSKJ²
risáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. risati: risariti za razvedrilo / že njegovi starši so risarili slikali
Število zadetkov: 408