Sem iz Loga pri Brezovici. Raziskujem krajevna imena. Na osnovi jezika- etimolosko ne najdem gotove razlage za ime Rosovše oziroma Rosovče. Bi bil lahko izvor besede v besedi rožiček – rosovžek?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Zemljepisno ime »Rosovše«
Jezikovna
Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?
Jezikovna
Znanstveni nazivi na štampiljki, vizitki ali tabli
Pozdravljeni, kot sem se že pozanimala, znanstvene nazive zapisujemo pred imenom in sicer z malo začetnico, npr. asist. dr. Janez Novak ali izr. prof. dr. Janez Novak. V enem od odgovorov ste izpostavili, da okrajšave strokovnih in znanstvenih nazivov pišemo vedno z malo začetnico, razen kadar veliko začetnico zahteva skladenjski položaj, npr. na začetku povedi ali v prvi vrstici naslova v glavi dopisa. Kaj je torej pravilno, kadar gre za napis na vizitki, na štampiljki ali na napisu na tabli na vratih? Uporabljamo takrat še vedno malo začetnico ali prvo črko napišemo z veliko?
Jezikovna
Zvalnik v slovenščini
Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).
Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.
In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?
Jezikovna
Zvalnik v slovenščini
Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.
Jezikovna
Zveza »napredovala bolezen« in opisni deležnik, ki izraža stanje
Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
Jezikovna
Zveza predlogov »od« in »do«
Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?
V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?
V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.
Jezikovna
Zveza samostalnika »trošarina« s predlogom
Prosim vas za mnenje, katera predložna zveza je najustreznejša: trošarina od vina/na vino/za vino.
Stanje v priročnikih:
- v SSKJ-ju sta predložni zvezi trošarina od in trošarina na;
- v Pravnem terminološkem slovarju samo trošarina na;
- v Slovenskem pravopisu pa za to predložno zvezo ni zgleda.
Glede na Gigafido je v splošni rabi najpogostejša zveza trošarina za, pogosta je tudi trošarina na, še najmanj pa se uporablja trošarina od.
Ali torej v pravnih besedilih – zaradi poenotenja, saj je tudi v Zakonu o trošarinah nedosledno uporabljena enkrat trošarina za, drugič trošarina od – upoštevati jezikovna priročnika ali jezikovno rabo, ki gre v smeri besedne zveze trošarina za?
Jezikovna
Zveze tipa »več njih«
Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...
Jezikovna
Ženska dvojina: »midve sva šle«
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Jezikovna
Jezikovna
Ženska oblika besede »kupec« je »kupka«
Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Jezikovna
Jezikovna
Ženska oblika besede »mislec« je »mislica«
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
Jezikovna
Ženska oblika samostalnika »lovec«
Pozdravljeni! Za ž. sp. sam. lovec je uveljavljena oblika lovka, kar navaja tudi SSKJ. Pojavilo pa se je mnenje, da je lovka tudi priprava. Zato naj bi bila ženska, ki lovi, lovkinja ali lovica.
Lepo prosim za Vaše mnenje in se Vam zanj najlepše zahvaljujem.
Jezikovna
Jezikovna
Ženske oblike poklicev: »kemičarka«, »mehaničarka«
Kakšni sta ženski obliki poklicev kemik – kemičarka in tekstilni mehanik - tekstilna mehaničarka?
Jezikovna
Ženski spol in samostalnik »vodja«
Zanima me, ali obstaja kak pomislek proti rabi oblik vodja ali vodinja oz. vodjinja kot ženske ustreznice moškemu oz. katera oblika je priporočljiva.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 49
- 50
- 51
- 52
- Naslednja »
Število zadetkov: 1038
Dostopnost