Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
rabíti in rábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj
Stroj /dosti/ rabijo.
1.1.
kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.
Celotno geslo Vezljivostni G
rabíti za in rábiti za -im za nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj uporabljati koga/kaj za kaj / kot kaj
Za ta kruh rabijo posebno pšenico.
1.1.
kdo/kaj uporabljati koga/kaj kot kaj
Te ljudi rabijo kot živi ščit.
2.
iz jezikoslovja kaj uporabljamo za/kot kaj
Pridevnik rabimo (v stavku) za prilastek ali kot povedkovo določilo.
Celotno geslo Vezljivostni NG
ráj-asamostalnik moškega spola
  1. kraj popolnega ugodja, veselja in sreče
    • raj na čem, kje
    • , raj pod čim, kje
  2. ugodje, sreča
    • raj na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • raj za
Celotno geslo Vezljivostni G
rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
Celotno geslo Vezljivostni G
razložíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj dati, postaviti koga/kaj po čem / kam
Svoje orodje je razložil po mizi.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj iz česa / od kod
Z vlaka so razložili vso prtljago.
3.
kdo/kaj napraviti kaj prazno, lažje
Razložili so vagon.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj vzročno, logično utemeljen-ega/-o, razumljiv-ega/-o
/Jasno/ so razložili svoje stališče do svetovnh problemov.
5.
kdo/kaj narediti komu/čemu koga/kaj bolj jasn-ega/-o, razumljiv-ega/-o
Če dopisa ne razumete, vam ga bom razložil.
6.
iz muzikologije kdo/kaj zaporedno izvesti kaj ‘tone akorda’
Pri vajah je vsak akord tudi razložil /po tonih/.
Celotno geslo Vezljivostni G
razmnoževáti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
iz biologije kdo/kaj ploditi se v večjem številu in navadno širše
(Na določenem področju) se ta rastlina lahko razmnožuje /spolno ali nespolno/.
Celotno geslo Vezljivostni G
razmnožíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
(V teh okoliščinah) se bakterije /hitro/ razmnožijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
razvíjati -am nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko spreminjati koga/kaj
Knjige je /previdno in z vso skrbnostjo/ razvijala.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati koga/kaj v popolnejšo obliko
/Z vso močjo/ morajo razvijati gospodarstvo in šolstvo.
2.1.
kdo/kaj na novo delati koga/kaj
V proizvodnji so bili primorani razvijati nov tehnološki postopek.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predstavljati koga/kaj v popolnejši obliki
Svoje misli /logično in hitro/ razvija.
4.
kdo/kaj navadno z rastjo dosegati kaj v popolnejši obliki
Ta drevesa razvijajo močne korenine.
5.
iz fotografije kdo/kaj delati kaj , posneto vsebino vidno
Razvijal je film.
Celotno geslo Vezljivostni NG
réven-vna -opridevnik
  1. siromašen
    • kdo biti reven med kom
    • , kdo/kaj biti revnejši od koga/česa
  2. zelo majhen
    • kaj biti reven s čim
  3. navadno ekspresivno skromen
    • kaj biti reven s čim
    • , kaj biti reven za kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • revnejši za
Celotno geslo Vezljivostni NG
ród-úsamostalnik moškega spola
  1. stopnja sorodstva
    • rod v kaj
    • , rod s čim
    • , rod pod čim, kje
  2. družbeni ali narodnostni vidik
    • rod iz česa, od kod, od kdaj
    • , rod s kom/čim
  3. navadno s prilastkom ljudje iste starosti
    • rod s kom/čim
    • , rod pred kom/čim
Celotno geslo Vezljivostni G
skrbéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
brezosebnovznemirjati koga za koga/kaj
/Zelo/ jo skrbi za zdravje.
2.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ skrbi za sirote.
Celotno geslo Vezljivostni NG
slàbslába -opridevnik
  1. negativen, neprijazen, nenaklonjen, nekoristen, neučinkovit, neuspešen
    • kdo/kaj biti slab/slabši po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • slab v/na/pri
  • , slab za
  • , slab do
  • , slabši/najslabši od/izmed/med
Celotno geslo Vezljivostni G
smrdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj oddajati, dajati neprijeten vonj
Zrak smrdi /od/zaradi izpušnih plinov/.
2.
čustvenostno, brezosebnooddajati, dajati vonj iz koga česa / v kom/čem / od kod
Iz kuhinje (jim) /prav čudno/ smrdi.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati odpor komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ smrdi.
Celotno geslo Vezljivostni G
snémati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj jemati kaj / koliko česa od/iz/z koga/česa
/Brez ozira na prodajalke/ je snemala obleke z obešalnikov.
2.
kdo/kaj prenašati kaj na filmski trak
Ta prizor so /zares dolgo/ snemali.
3.
iz obrtništva kdo/kaj opuščati
Snemala je /na koncu vrste/.
4.
iz radiotehnike kdo/kaj zvočno ali slikovno zapisovati
Ta pevka /veliko/ snema.
Celotno geslo Vezljivostni G
spádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj soditi v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov spada tudi cepin.
2.
kdo/kaj uvrščati se k/h komu/čemu / v/med koga/kaj / kam
Te prireditve spadajo med simpozij.
3.
kdo/kaj biti uvrščen k/h komu/čemu / v/med koga/kaj
Mobilna telefonija spada med najbolj razširjena in najpomembnejša komunikacijska sredstva.
Celotno geslo Vezljivostni G
státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.
3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).
4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.
Celotno geslo Vezljivostni G
státi2 stánem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti koliko
Obleka stane dva tisoč dinarjev.
2.
kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Počitnice so nas stale dva milijona.
2.1.
kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Dosti časa bi nas stalo, če bi hoteli natančno pregledati.
Celotno geslo Vezljivostni NG
státus-asamostalnik moškega spola
  1. pravni položaj, opredeljen s pravicami in obveznostmi
    • status koga/česa
    • , status za koga/kaj
  2. pravno opredeljena vloga
    • status pri kom/čem, kje
    • , status po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • status v
  • , status med
  • , status brez
Celotno geslo Vezljivostni G
súkati -am in súčem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj navijati, krožno obdelovati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je sukala nit na tulec.
2.
kdo/kaj premikati koga/kaj okoli osi
Mokro brisačo je /močno/ sukal v obe strani.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spretno uporabljati kaj
Ta pa zna spretno sukati kuhalnico.
Celotno geslo Vezljivostni G
šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
Število zadetkov: 193