nèpŕvi -a -o prid. (ȅ-ȓ)
1. ki v zapovrstju ne ustreza številu ena: neprva slovenska vlada; Vsi obvladamo večinoma to prvo branje, ki se mu reče intuitivno oziroma doživljajsko branje, manj pa obvladamo drugo, torej neprvo branje, ki se mu reče miselno analitično branje
// ki ni na prvem mestu: Zamaknjene so vse neprve vrstice odstavkov prvotnega teksta
2. ki ni materni; nematerni: Učbenikov za učenje slovenščine kot neprvega jezika, nastalih v Sloveniji, je na trgu kar nekaj E (↑)nè… + (↑)pŕvi
Zadetki iskanja
Slovar novejšega besedja
SNB
SNB
nèstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni stanovanjski: nestanovanjska stavba; Če se lastnik stanovanja odloči spremeniti rabo stanovanja v nestanovanjske namene, potrebuje za to soglasje etažnih lastnikov in upravne enote E (↑)nè… + (↑)stanovánjski
ki ni stanovanjski: nestanovanjska stavba; Če se lastnik stanovanja odloči spremeniti rabo stanovanja v nestanovanjske namene, potrebuje za to soglasje etažnih lastnikov in upravne enote E (↑)nè… + (↑)stanovánjski
SNB
nèstíčni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
SNB
nèuniverzitétni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni povezan z univerzo: neuniverzitetni del visokošolskega izobraževanja; neuniverzitetna raziskovalna ustanova; Minister je o vse večjem deležu neuniverzitetne oziroma nevisokošolske študijske ponudbe dejal, da je to očitno odraz dejanskih vpisnih želja E (↑)nè… + (↑)univerzitéten
ki ni povezan z univerzo: neuniverzitetni del visokošolskega izobraževanja; neuniverzitetna raziskovalna ustanova; Minister je o vse večjem deležu neuniverzitetne oziroma nevisokošolske študijske ponudbe dejal, da je to očitno odraz dejanskih vpisnih želja E (↑)nè… + (↑)univerzitéten
SNB
névrobiológ -a [neu̯robijolog-] m, člov. (ẹ̑-ọ̑)
strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos
strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos
SNB
nótranjiSSKJ -a -e in notránjiSSKJ -a -e prid. (ọ́; ȃ)
- nótranje lastníštvo -ega -a in notránje -ega s (ọ́, ȋ; ȃ)
delničarstvo zaposlenih: večinsko notranje lastništvo; Notranje lastništvo je lahko tudi primeren instrument za dodatno motiviranje managementa in zaposlenih pri prestrukturiranju problematičnih podjetij
- nótranji dôlg -ega -á [dou̯g-] in notránji -ega m (ọ́, ȏ ȃ; ȃ)
dolgovanje lastnim državljanom: Notranji dolg naj bi odplačali z emisijo novih vrednostnih papirjev
- nótranji odkúp -ega -a in notránji -ega m (ọ́, ȗ; ȃ)
prodaja deležev ali delnic zaposlenim znotraj podjetja: notranji odkup delnic; pretežni notranji odkup; Odbor vsem upravičencem do gotovinskega nakupa delnic v notranjem odkupu s 50-odstotnim popustom priporoča, naj to ugodno možnost izkoristijo v čim večji meri
SNB
novorevijáški -a -o prid. (á)
ki se nanaša na revijo Nova revija: novorevijaški razumniki; novorevijaška skupina; Osnovna misel, izražena v novorevijaških prispevkih, je bila, da se mora slovenski narod preoblikovati v nacijo, to je doseči svojo državnost z izvirno suverenostjo, ki ne bo podrejena jugoslovanski E ↑novorevijáš
ki se nanaša na revijo Nova revija: novorevijaški razumniki; novorevijaška skupina; Osnovna misel, izražena v novorevijaških prispevkih, je bila, da se mora slovenski narod preoblikovati v nacijo, to je doseči svojo državnost z izvirno suverenostjo, ki ne bo podrejena jugoslovanski E ↑novorevijáš
SNB
odznáčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti
narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti
SNB
oglaševálski -a -o [oglaševau̯ski] prid. (ȃ)
ki se nanaša na oglaševanje: oglaševalska agencija; oglaševalska akcija; oglaševalska kampanja; V avstrijski prestolnici lahko oglase na javnih površinah postavljajo samo oglaševalska podjetja, ki jim je bila za to dejavnost podeljena koncesija E (↑)oglaševáti
ki se nanaša na oglaševanje: oglaševalska agencija; oglaševalska akcija; oglaševalska kampanja; V avstrijski prestolnici lahko oglase na javnih površinah postavljajo samo oglaševalska podjetja, ki jim je bila za to dejavnost podeljena koncesija E (↑)oglaševáti
SNB
ôkenskiSSKJ -a -o in ókenskiSSKJ -a -o prid. (ō; ọ́)
ki je grafično prikazan na zaslonu računalnika: okenski program; okensko namizje; Namestitev in nastavitev programa v okenskem okolju poteka prek nastavitvenega programa, medtem ko moramo v drugih operacijskih sistemih to postoriti ročno E ↑ôkno
ki je grafično prikazan na zaslonu računalnika: okenski program; okensko namizje; Namestitev in nastavitev programa v okenskem okolju poteka prek nastavitvenega programa, medtem ko moramo v drugih operacijskih sistemih to postoriti ročno E ↑ôkno
SNB
okóljeSSKJ -a s (ọ̑)
celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóli
celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóli
- okólju prijázen -- -zna -- -o prid. (ọ̑, á ā á)
ki deluje, je izdelan tako, da v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: okolju prijazen avtomobil; okolju prijazen turizem; okolju prijazna tehnologija; Embalaža je iz okolju prijaznih materialov in se z recikliranjem znova uporabi
SNB
ozeênovski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na Organizacijo združenih narodov: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija; To je tip ozeenovskega filma, filma s protivojnim humanističnim sporočilom, njegova kvaliteta pa sta nežnost in senzibilnost režiserkinega pristopa k tematiki E po kratici OZN za O(rganizacija) z(druženih) n(arodov)
ki se nanaša na Organizacijo združenih narodov: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija; To je tip ozeenovskega filma, filma s protivojnim humanističnim sporočilom, njegova kvaliteta pa sta nežnost in senzibilnost režiserkinega pristopa k tematiki E po kratici OZN za O(rganizacija) z(druženih) n(arodov)
SNB
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
SNB
párka -e ž (ȃ)
topla športna jopa s kapuco: To jesen je moda poleg rebrastega suknjiča iz svoje študentske omare potegnila še parko E ← agl. parka, rus. párka, verjetno iz samojedščine
topla športna jopa s kapuco: To jesen je moda poleg rebrastega suknjiča iz svoje študentske omare potegnila še parko E ← agl. parka, rus. párka, verjetno iz samojedščine
SNB
píár1 -a in -ja [pijar] m (ȋ-ȃ)
1. načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piarovstvo, PR, stiki z javnostmi: Razvoj piara kot posebne veje komuniciranja seveda omogoča manipuliranje tistih, ki imajo politično moč in ki posredujejo že vnaprej pripravljene informacije
2. člov. kdor je zadolžen za stike z javnostmi; piarovec: Minister se je sicer nameraval udeležiti seje komisije, je sporočil njegov piar, vendar so to preprečile obveznosti E po agl. izgovoru kratice ↑PR
1. načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piarovstvo, PR, stiki z javnostmi: Razvoj piara kot posebne veje komuniciranja seveda omogoča manipuliranje tistih, ki imajo politično moč in ki posredujejo že vnaprej pripravljene informacije
2. člov. kdor je zadolžen za stike z javnostmi; piarovec: Minister se je sicer nameraval udeležiti seje komisije, je sporočil njegov piar, vendar so to preprečile obveznosti E po agl. izgovoru kratice ↑PR
- píár2 -- v prid. rabi
piarovski: piar agencija; piar služba; piar sporočilo; Iz donacije pri operacijskih mizah ste naredili veliko marketinško in piar zgodbo
SNB
plák -a m (ȃ)
1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni
2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku
3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni
2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku
3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
SNB
plašílni -a -o prid. (ȋ)
ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: plašilne naprave za živali; plašilna sredstva; Rib je dovolj tudi zato, ker so jih to zimo bistveno manj požrli ptiči kormorani, saj so jih redno plašili s plašilnimi topovi E (↑)plašíti
ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: plašilne naprave za živali; plašilna sredstva; Rib je dovolj tudi zato, ker so jih to zimo bistveno manj požrli ptiči kormorani, saj so jih redno plašili s plašilnimi topovi E (↑)plašíti
- plašílna pištóla -e -e ž (ȋ, ọ̑)
pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilka, strašilka: Nekaj dni pred ropom sta si nabavila roparsko opremo: maskirne kape, plašilno pištolo, lepilni trak in rezervno obleko
SNB
plečnikológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikoslovec: S to knjigo cerkev v Bogojini še bolj vabi k ogledu, plečnikologe pa k nadaljevanju dela E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + gr. -logos iz (↑)lógos
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikoslovec: S to knjigo cerkev v Bogojini še bolj vabi k ogledu, plečnikologe pa k nadaljevanju dela E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + gr. -logos iz (↑)lógos
SNB
podcénjen -a -o prid. (ẹ́)
ki mu je prisojena manjša vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenjene delnice; podcenjena vrednost; In na še eno kritično točko bi proti koncu opozoril, to je, v proračunu je podcenjen tudi pomen razvoja podeželja E (↑)podcéniti
ki mu je prisojena manjša vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenjene delnice; podcenjena vrednost; In na še eno kritično točko bi proti koncu opozoril, to je, v proračunu je podcenjen tudi pomen razvoja podeželja E (↑)podcéniti
SNB
pòdstándard -a m (ȍ-ȃ)
kakovostna raven, ki ne dosega navadnega običajnega standarda: To so tri- in štiriposteljne sobe, ki so jih v domu uredili za to, da so povečali zmogljivosti, a je podstandard, ki so ga s tem ustvarili, znižal ceno oskrbe in s tem prihodke E (↑)pod... + (↑)stándard
kakovostna raven, ki ne dosega navadnega običajnega standarda: To so tri- in štiriposteljne sobe, ki so jih v domu uredili za to, da so povečali zmogljivosti, a je podstandard, ki so ga s tem ustvarili, znižal ceno oskrbe in s tem prihodke E (↑)pod... + (↑)stándard
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 141
- 142
- 143
- 144
- 145
- 146
- Naslednja »
Število zadetkov: 2916
Dostopnost