Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]
    1. navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič
      1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    2. ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
      2.1. hranilnik, ki spominja na prašiča
      2.2. igrača, ki predstavlja prašiča
    3. manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber
STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: prašič
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: prašič
precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
    2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
      3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
    4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
    5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
    6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]
    1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi
      1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
    2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
    3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]
    1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
    2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok
      2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz predložiti - več ...
prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda]
    1. prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje
      1.1. prikaz dela dokumenta ali njegove pomanjšane različice, navadno pred odpiranjem
    2. predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj
    3. napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine
STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled
ETIMOLOGIJA: pred + ogled
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn]
    2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: prehladiti
prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola [prelúdi]
    1. iz glasbene umetnosti uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela
      1.1. iz glasbene umetnosti enostavčna karakterna instrumentalna skladba, zlasti za klavir, ki navadno temelji na enem motivu
    2. ekspresivno kar kaj začenja, napoveduje, pripravlja koga na to, kar bo sledilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere ‛igrati’ - več ...
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
pridévniški pridévniška pridévniško pridevnik [pridéu̯niški] STALNE ZVEZE: pridevniška beseda
ETIMOLOGIJA: pridevnik
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]
    1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum
      1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka]
    1. majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva za sedenje, kot opora za noge, pripomoček za vzpenjanje
    2. stolu podoben, navadno plastičen ali lesen pripomoček podkvaste oblike za rojevanje
ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...
psíca psíce samostalnik ženskega spola [psíca]
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje
    3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje žensko, tako da ji pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi
ETIMOLOGIJA: pes
psováti psújem nedovršni glagol [psováti]
    1. izrekati žaljive besede komu zaradi jeze nad njim, navadno v afektu
      1.1. kritizirati kaj na žaljiv, neprimeren način
ETIMOLOGIJA: = cslov. pьsovati hrv., srb. psòvati, nar. rus. psovátь ‛kvariti’, star. češ. psouti ‛psovati’, verjetno iz pes - več ...
psôvka psôvke samostalnik ženskega spola [psôu̯ka]
    žaljiva beseda, ki jo kdo izreče komu, ko izraža jezo nad njim
ETIMOLOGIJA: psovati
pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs]
    1. ekspresivno prašič; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec
      1.1. ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujsek
    2. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujsek
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič
FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...
pútka pútke samostalnik ženskega spola [pútka]
    ekspresivno kokoš
FRAZEOLOGIJA: putka tutka
ETIMOLOGIJA: puta
radírka radírke samostalnik ženskega spola [radírka]
    1. gumijast pripomoček za brisanje, odstranjevanje, navadno s svinčnikom, barvico napisanega, narisanega s papirja
    2. orodje za brisanje, odstranjevanje, spreminjanje delov dokumenta v programu za grafično oblikovanje, navadno z vodenjem miške
ETIMOLOGIJA: radirati
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti]
    1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
    2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), glej kača
Število zadetkov: 543