Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

góretéks góretéksa; tudi goretex samostalnik moškega spola [góretéks]
    tekstilna membrana ali sintetično blago s to membrano, ki ščiti pred vetrom, dežjem in omogoča zračno prepustnost, zlasti za športna oblačila in obutev
ETIMOLOGIJA: goretex
goretex glej góretéks
górništvo górništva in gorníštvo gorníštva samostalnik srednjega spola [górništvo] in [gorníštvo] ETIMOLOGIJA: gornik
govédar govédarja samostalnik moškega spola [govédar]
    1. nekdaj kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem goveda
    2. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedo, slabšalno krava
    3. slabšalno kdor izvaja ali posluša narodno-zabavno glasbo
ETIMOLOGIJA: govedo
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
    1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
    2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
    3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: govedo
govnáč govnáča samostalnik moškega spola [gou̯náč]
    1. iz zoologije hrošč črnkaste barve, ki se hrani zlasti z govejimi iztrebki, samica pa podnje odlaga jajčeca; primerjaj lat. Geotrupes
    2. jed iz zabeljenega sladkega zelja in krompirja
    3. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno krastača, neformalno, slabšalno krota
ETIMOLOGIJA: govno
grafológ grafológa samostalnik moškega spola [grafolók grafológa]
    1. kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
    2. strokovnjak, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Grafologe iz frc. graphologue, glej grafologija
grafologíja grafologíje samostalnik ženskega spola [grafologíja]
    1. proučevanje pisave za ugotavljanje človekovega značaja
    2. forenzično preiskovanje pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Grafologie iz frc. graphologie, iz graf + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
grafológinja grafológinje samostalnik ženskega spola [grafológinja]
    1. ženska, ki se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
    2. strokovnjakinja, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
ETIMOLOGIJA: grafolog
gravírati gravíram nedovršni in dovršni glagol [gravírati]
    vrezovati črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. gravieren iz frc. graver < srfrc. graban ‛brazdati’, to prevzeto iz srniz. graven ‛kopati’
grčáti grčím nedovršni glagol [gərčáti]
    1. oglašati se z nizkimi, hropečimi glasovi
      1.1. oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. ekspresivno govoriti s težavo, nerazločno
ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede gr(k), ki posnema grgrajoče, hropeče glasove
gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága]
    1. zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno delo zlasti političnih zapornikov
      1.1. v ednini, zlasti v Sovjetski zvezi sistem takih taborišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...
hárpija hárpije tudi harpíja harpíje samostalnik ženskega spola [hárpija] tudi [harpíja]
    1. grško mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
    3. iz zoologije velika ujeda s sivim trupom in perutmi, črnkasto perjanico ter dolgimi kremplji, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat. Harpya harpya
    4. slabšalno kdor je nemoralen, zloben, pohlepen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Harpyie in) lat. Harpyia iz gr. Harpyia
hékanje hékanja in hêkanje hêkanja samostalnik srednjega spola [hékanje] in [hêkanje]
    1. manj formalno vdiranje v računalniške sisteme, navadno nepooblaščeno, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja
      1.1. manj formalno poseganje v programsko ali strojno opremo z namenom prilagajanja njenih funkcij potrebam, željam uporabnika
ETIMOLOGIJA: hekati
heterocíklični heterocíklična heterocíklično pridevnik [heterocíklični]
    iz kemije pri katerem so atomi, navadno ogljika in še enega elementa, razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. heterozyklisch, iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + cikličen
1 in ; in híhí medmet
    1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
      1.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
    2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
      2.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
    3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb. , rus. hi, nem. hi
hídra hídre samostalnik ženskega spola [hídra]
    1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo
    2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat. Chlorohydra viridissima
    3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’
híhí in hìhì; in 1 medmet
    1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
      1.1. izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
    2. izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
      2.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
    3. kot členek, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: hi
hinávsko prislov [hináu̯sko]
    takó, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: hinavski
Število zadetkov: 7201