Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]
    3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
SSKJ²
álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
● ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran
    álfa -- kot imenovalni prilastek
    prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa
    ♦     fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C
Pravopis
álfa1 -e ž (ȃ) |grška črka|: napisati ~o ‹α›; poud. To je ~ in omega znanosti |temeljna, glavna stvar|
SSKJ²
àli1 člen. (ȁ)
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
Pravopis
àli mer. prisl. (ȁ) poud. |zelo, to|: ~ smo se smejali; ~ bo vesela
Celotno geslo eSSKJ16
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
SSKJ²
alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ)
dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi
// knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi
Jezikovna
Ali izgubimo »oblast« ali »nadzor« nad vozilom?

Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?

Jezikovna
Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Jezikovna
Ali je glagolnik »pridobivanje« samostalnik?

Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.

Jezikovna
Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna
Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.
Jezikovna
Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna
Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna
Ali je pravilno »v Tepanju« ali »v Tepanjah«?

Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?

Jezikovna
Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna
Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna
Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna
Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Število zadetkov: 7194