Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
razžáljen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) biti ~
razžáljeni -ega m, člov. (á; ȃ) usoda ~ih
razžáljenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Pravopis
trágičen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~ konec; Njegova usoda je ~a; poud. Stvar ni tako ~a |zelo neugodna, slaba|
trágični -a -o (á) ~ junak
trágično -ega s, pojm. (á) pojmovanje ~ega
trágičnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
trágika -e ž, pojm. (á) s ~o prežeta zgodba; poud.: ~ glavnega junaka |tragična usoda|; ~ življenja |tragičnost|
Pravopis
usóda -e ž, pojm. (ọ̑) prerokovati ~o; vdati se v ~o; poud.: zla ~ |neugodne življenjske razmere|; krojiti ~o |življenje|; izzivati ~o |ravnati predrzno|; števn. različne življenjske ~e
Pravopis
zbrátiti -im dov. -en -ena; zbrátenje (á ȃ) privzdig. koga Skupna usoda jih je zbratila |notranje, čustveno povezala|
zbrátiti se -im se (á ȃ) z/s kom ~ ~ s pijanci

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
alkohóličarka -e ž
ženska, ki ima zaradi odvisnosti od alkohola telesne, duševne in socialne motnjepojmovnik
SINONIMI:
odvisnica, med. etiličarka, slabš. pijanka
Celotno geslo Sinonimni
dáti dám dov.
1.
komu kaj narediti, povzročiti, da preide kaj k drugemu, da kdo kaj dobi
SINONIMI:
knj.izroč. dati v last komu, knj.izroč. izročiti, star. podati, knj.izroč. predati
2.
komu kaj narediti, da lahko kdo s čim razpolaga
SINONIMI:
star. dodeliti, knj.izroč. izročiti, knj.izroč. podeliti
3.
kaj narediti, povzročiti, da se pojavi kaka lastnost, stanje
SINONIMI:
ekspr. dahniti, ekspr. dihniti, knj.izroč. podeliti, ekspr. vdahniti, ekspr. vdihati1, ekspr. vdihniti
4.
kaj narediti, da pride kaj kam z določenim namenom
SINONIMI:
knj.izroč. izročiti, knj.izroč. oddati, zastar. zdevati1
5.
kaj narediti, da pride kaj na določeno mesto
SINONIMI:
deti1, star. dejati2
6.
v velelniku izraža ukaz, spodbudo
SINONIMI:
ala, alo, halo3, star. nuj
GLEJ ŠE SINONIM: ceniti1, oddati, oddati, plačati, podariti, podariti, položiti, predložiti, prepustiti, ukazati
GLEJ ŠE: dotirati2, izbruhati, izdati1, izjaviti, izposoditi, kontrirati, narkotizirati, natepsti, oddati, oddati, odgovoriti, odreti, podariti, posoditi, potruditi se, potruditi se, premagati, prenočiti, prepisati, prepisati, prepustiti, preskrbeti, pretresti, razpoloviti, razpoloviti, roditi, sleči, svetovati, svetovati, umreti, vrniti
Celotno geslo Sinonimni
določíti in dolóčiti -im dov.
1.
kaj izbrati danosti, ki odločajo o tem, kakšno, kolikšno naj kaj bo
SINONIMI:
knj.izroč. definirati, knj.izroč. determinirati, publ. fiksirati, pog. nastaviti, knj.izroč. naznačiti, publ. odrediti1, knj.izroč. opredeliti, pog. postaviti, publ. začrtati, publ. zafiksirati, publ. zakoličiti, publ. zarisati
2.
koga za kaj pri izbiri dati prednost komu glede na vlogo, ki naj bi jo opravljal
SINONIMI:
imenovati, izbrati, ekspr. nameniti, pog. narediti, star. odločiti, zastar. odmeniti, pog. postaviti, knj.izroč. predestinirati
3.
kaj na podlagi znakov, podatkov ugotoviti, da se kaj uvršča v kako skupino
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: definirati, nameniti
GLEJ ŠE: dodeliti, predpisati, predpisati, žrebati
Celotno geslo Sinonimni
spremenljívi -a -o prid.
ki se spreminja, spremeni
SINONIMI:
publ. fluidni, star. menljivi, star. menjavi, star. nestanovitni, star. premenljivi, knj.izroč. spreminjasti, knj.izroč. spreminjavi, knj.izroč. variabilni
GLEJ ŠE: spremenljivka, vreme, zvezda
Celotno geslo Sinonimni
usóda -e ž
kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati
SINONIMI:
knj.izroč. fatum, knj.izroč. fortuna, ekspr. pota usode
GLEJ ŠE: boginja, boginja, fatalizem, parka, vedeževalec, vedeževalka, vedeževati, vedeževati

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
Celotno geslo Vezljivostni G
dodelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Dodelili so mu novo stanovanje.
2.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti vladarja in kovnico
Kovance so dodelili.
Celotno geslo Vezljivostni G
metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.
Celotno geslo Vezljivostni G
nameníti in naméniti -im dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja
1.
kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu koga/kaj
Darilo je namenil prijatelju.
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu kaj 'dejanje, lastnost'
Namenil mu je pomilovalen pogled.
Celotno geslo Vezljivostni G
nameníti za in naméniti za -im za dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja
kdo/kaj ciljno/namensko določiti koga/kaj za kaj
Prav njega so (ji) /skrbno načrtovano/ namenili za moža.
Celotno geslo Vezljivostni G
vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.
1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
ísti-a -opridevnik
  1. nerazločevalen, identičen
    • kdo/kaj biti isti kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti isti pri kom/čem
  2. nespremenjen
    • kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kaj biti isti skozi kaj, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti isti glede česa/koga
Celotno geslo Vezljivostni NG
suròv-ôva -opridevnik
  1. nasilen, žaljiv
    • kdo/kaj biti surov do koga/česa
    • , kdo biti surov s kom/čim
  2. zelo neugoden
    • kaj biti surov za kaj/koga

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga, dáti kóga na čêvelj
Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
Število zadetkov: 194