Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
arhitéktski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektski naraščaj; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik
SSKJ
déjstvo -a s (ẹ̑) kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi; izkrivljati, ponarejati dejstva; upoštevali so samo dejstva; seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
♦ jur. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice
// navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo
// ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti
● zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
SSKJ
famózen -zna -o prid. (ọ̑) ekspr.  
  1. 1. splošno znan, zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti; zloglasen, razvpit: zaradi tiste famozne kritike je bila akcija izgubljena; niso še pozabili famozne zgodbe o njem
  2. 2. raba peša slovit, znamenit: famozni državniki, pisatelji / to je naravnost famozna zamisel
SSKJ
idéja -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa, zamisel: njegova ideja o ustanovitvi tiskarne je bila splošno sprejeta; dobra, drzna, slaba ideja; dati (originalno) idejo za rešitev problema / uresničevati idejo o samoupravljanju / ta človek ima veliko idej / bil je navdušen zagovornik nove ideje
    ●     ekspr. to je bila tvoja ideja ti si se spomnil tega; ekspr. priti na idejo spomniti se česa novega; idejo za akcijo je dobil pri njih bistveno pobudo
    // nav. mn., navadno s prilastkom misel: njegove ideje so popolnoma zmedene / imava iste ideje; vsiljevati svoje ideje drugim / širiti prevratne ideje
  2. 2. navadno v zvezi z o rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje človekov odnos do materialnega ali duhovnega sveta: njegova ideja o lepoti, pravičnosti se je v tem delu lepo izrazila / ideja o kmetskem življenju je pri njem neprepričljiva / opredeliti idejo o nasprotju med umetnikom in družbo
  3. 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da ga preganjajo / ekspr. to je samo tvoja fiksna ideja
  4. 4. ed., navadno z rodilnikom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel
    1. a) umetniškega ali znanstvenega dela: osnovna ideja drame; umetniška in hkrati moralna ideja romana / ideja in oblika umetnine / vodilna ideja teksta
    2. b) različnih znanstvenih, umetniških smeri: seznaniti se z idejo impresionizma; ideja marksizma
    3. c) različnih področij človekove družbene dejavnosti: ideja razrednega boja; ideja liberalizma; velik vpliv ideje samoupravljanja
      // kar se kaže kot bistvo, smisel česa sploh: ideja dobrote, lepote; zavreči idejo pravičnosti
  5. 5. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: antifašistične, demokratske ideje; liberalne ideje so ga čisto prevzele; privrženec francoskih revolucionarnih idej / nekritično je sprejemal ekstremistične ideje; nove politične ideje
    ♦     filoz. ideja v idealističnih filozofijah transcendentna objektivna tvorba, ki je pravzor, vzrok, bistvo posamičnega; v marksistični filozofiji odraz objektivne stvarnosti v zavesti
SSKJ
ingeniózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., nav. ekspr. bister, domiseln, duhovit: problema ne bodo mogli rešiti še tako ingeniozni strokovnjaki / to je res ingeniozen lirik genialen
// ingeniozna zamisel / imeti ingeniozen posluh izreden, nenavaden
SSKJ
izdúha -e ž (ȗ) zastar.  
  1. 1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh
  2. 2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije
SSKJ
izpeljáti -péljem tudi -ám tudi speljáti spéljem tudi -ám dov., izpêlji izpeljíte tudi spêlji speljíte; izpêljal tudi spêljal (á ẹ̄, ȃ) 
  1. 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljati načrt, zamisel; izpeljati sklepe / zanimalo jih je, kako bo izpeljal kupčijo; agrarne reforme niso izpeljali v celoti / publ. uspešno izpeljati akcijo narediti, opraviti; igralec je vlogo dobro izpeljal odigral, zaigral
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izpeljati anketo med šoferji; izpeljati primerjavo med obema dogodkoma primerjati ju
  2. 2. dokončati, dognati: rešitev je samo nakazal, a je ni (računsko) izpeljal / niti ene misli ni mogel izpeljati do konca
  3. 3. spraviti iz česa
    1. a) vozilo: izpeljati vlak iz predora / žarg., avt. zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati ovinka je na ovinku zapeljal s ceste; skozi križišče je dobro izpeljal peljal
    2. b) žival, človeka: izpeljati konja iz hleva / srečno jih je izpeljal iz smrtne nevarnosti
      // napraviti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda); siničke so se že izpeljale; pren., ekspr. otroci so se mu izpeljali
  4. 4. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: avtor je izpeljal svoje misli na podlagi proučitve obsežnega gradiva / izpeljati matematično formulo
  5. 5. knjiž. razložiti razvojno pot česa: izpeljati besedo iz grščine
  6. 6. lingv. narediti (novo) besedo iz podstave s pripono: izpelji primernik iz osnovnika; izpeljati glagolski samostalnik iz glagola
  7. 7. star. z vztrajnim spraševanjem izvedeti: počasi si le nekaj izpeljal iz njega
    izpelján tudi spelján -a -o: izpeljan načrt; iz glagolov izpeljani samostalniki; naloga je dobro izpeljana; beseda je izpeljana iz latinščine; do kraja izpeljan stil dognan, dovršen; prim. speljati
SSKJ
izvédben tudi izvêdben -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na izvedbo: izboljšati izvedbeno kvaliteto; preseneča izvedbena zamisel / izvedbeni oddelek; izvedbena ekipa za glasbeno oddajo
SSKJ
izvêsti -vêdem dov., izvêdel in izvédel izvêdla, stil. izvèl izvêla (é) 
  1. 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvesti načrt, sklepe, zamisel / izvesti agrarno reformo; izvesti splošne volitve / publ.: četa je izvedla več akcij naredila, opravila; izvesti gradbena dela; izvesti poskus; izvesti turo v enem dnevu / publ. konferenco bodo izvedli v marcu konferenca bo
    // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvesti mobilizacijo prebivalstva; tovarna je izvedla pocenitev izdelkov je pocenila izdelke; izvesti skok
  2. 2. dokončati, dognati: misel je samo nakazal, ni je pa izvedel; klasifikacije ni izvedel popolnoma
  3. 3. umetniško poustvariti zlasti glasbeno delo: izvesti skladbo domačega avtorja / na radiu so izvedli eno najboljših sodobnih dram / publ. igralec je svojo vlogo dobro izvedel odigral
  4. 4. publ. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa; izpeljati: učenci so izvedli pravilo ob konkretnih primerih
  5. 5. star. odpeljati, odvesti: izvesti konja iz hleva / te preobrazbe so izvedle deželo iz vojne nevarnosti so jo rešile vojne nevarnosti
    izvedèn -êna -o: sklepi seje so izvedeni; analiza je izvedena na osnovi podatkov; na festivalu so bila izvedena domača in tuja dela
    ♦     jur. izvedena pravica pravica, pridobljena od pravnega prednika; lingv. izvedena beseda izpeljanka
SSKJ
izvíren -rna -o prid., izvírnejši (ȋ) 
  1. 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge: izvirna domislica, misel, zamisel; izvirna interpretacija pesmi; poiskati izvirno rešitev problema; snov povesti je izvirna / izviren mislec, pesnik; prizadeva si, da bi bil izviren
    // ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: izviren človek / njegovo življenje je bilo precej izvirno / redko nosil je izvirno pokrivalo nenavadno
  2. 2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: izviren roman; izvirna literatura; izvirna proza; izvirno besedilo pesmi / prevod je narejen po izvirni angleški izdaji / predložiti izvirno listino izvirnik
  3. 3. prvoten, osnoven: izvirni pomen besede; izvirna kakovost surovin / vsi ti plesi niso izvirni pristni, pravi
  4. 4. nanašajoč se na izvir: izvirna voda / izvirni del reke
    ♦     ekon. izvirni dohodek dohodek, ki se ustvarja v proizvodnji; jur. izvirni dokaz dokaz iz neposrednega vira; izvirna pravica pravica, pridobljena na novo, brez pravnega prednika; rel. izvirni greh greh, ki ga je po prvih starših podedovalo vse človeštvo
    izvírno prisl.: problem so rešili precej izvirno; v prireditvi je malo izvirno narodnega
    izvírni -a -o sam.: v tej metodi je nekaj izvirnega; nič izvirnega ni napisal; povedati kako izvirno
SSKJ
klíca -e ž (í) 
  1. 1. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen: prenašati, razširjati, uničevati klice; zatreti razvoj klic / bolezenske klice; klice jetike
  2. 2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: klica propada; njegova zamisel nosi v sebi klice neslutenega razvoja znanosti / z oslabljenim pomenom klica novega življenja
  3. 3. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: iz zemlje so pognale zelene klice / razvoj klic v semenu kalčkov
    // krompirjeve klice cime
    ♦     med. kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem
SSKJ
komparzeríja -e ž (ȋ) knjiž. statisti: režijska zamisel zahteva ogromno komparzerijo; epizodisti in komparzerija
SSKJ
koncépcija -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: z njegovo koncepcijo se je večina strinjala; neustrezna koncepcija nacionalnega vprašanja / stranki si nasprotujeta po svojih političnih koncepcijah
// osnovni, temeljni načrt, zasnova: koncepcija splošne ljudske obrambe; najnovejša koncepcija razvoja gospodarstva; neustreznost zastarelih koncepcij zunanjetrgovinske strategije / jasna koncepcija drame zgradba, struktura
♦ med. zanositev, spočetje
SSKJ
koncépt -a m (ẹ̑) 
  1. 1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
  2. 2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
    // osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura
SSKJ
megalománstvo -a s (ȃ) redko megalomanija: taka zamisel je za naše razmere megalomanstvo
SSKJ
namíslek -a [lək] m (ȋ) star. domislek, zamisel: tvoj namislek je nevaren / če nimate drugega namisleka, pojdimo na sprehod
SSKJ
nèostvarljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: načrt je nerealen, neostvarljiv; neostvarljiva ideja, zamisel / njegove želje so neostvarljive
SSKJ
nèprodíren -rna -o prid. (ȅ-ī) neprediren: neprodirna džungla / neprodirna megla
● knjiž., redko neprodirna zamisel neprodorna, nedomiselna
SSKJ
nèprodóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prodoren: človek neprodornega duha / neprodorna zamisel
● zastar. neprodoren gozd neprediren
SSKJ
nèrealizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni realiziran: nerealizirani načrti; zamisel je ostala nerealizirana
Število zadetkov: 63