Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]
    1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
    2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
    3. manj formalno opica
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]
    1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + ‛pot, način’
barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka]
    čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]
    1. odrasel samec goveda
    2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. ekspresivno zelo velik in močen moški
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín]
    iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]
    1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni
      1.1. svetlejša barva polti
STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: bled
búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica]
    1. manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
    2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa
ETIMOLOGIJA: bula
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
    2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
    3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
    4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz cikel
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]
    1. ekspresivno čebela
    2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
      2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
    3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: čebela
dualízem dualízma samostalnik moškega spola [dualízəm]
    1. obstoj dveh enakovrednih, dopolnjujočih se delov, polov, ki si navadno nasprotujeta in drug drugega vzpostavljata, definirata
    2. iz filozofije smer, nazor, ki zagovarja obstoj dveh enakovrednih principov, počel
    3. državna ureditev nekdanje Avstro-Ogrske, v kateri imata oba dela monarhije skupnega vladarja in vsak svojo ustavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dualismus, angl. dualism, frc. dualisme iz nlat. dualismus, iz lat. duālis ‛dvojen’
encefalítis encefalítisa samostalnik moškega spola [encefalítis]
    iz medicine vnetje možganov
STALNE ZVEZE: japonski encefalitis, klopni encefalitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. encephalitis iz gr. enképhalos ‛možgani’
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: grafologija
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej hruška
ják jáka samostalnik moškega spola [ják]
    divje ali udomačeno govedo z dolgo dlako in daljšimi ukrivljenimi rogovi, ki živi na širšem območju Himalaje in v Mongoliji; primerjaj lat. Bos mutus, Bos grunniens
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jak in angl. yak iz tibet. gyak ‛govedo’ - več ...
kloróza kloróze samostalnik ženskega spola [kloróza]
    iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, zlasti železa, obledijo, spremenijo barvo; SINONIMI: iz agronomije listna bledica
STALNE ZVEZE: železova kloroza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Chlorose, angl. chlorosis) iz nlat. chlorosis, iz klor
krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica]
    1. dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica
ETIMOLOGIJA: kri + moč
lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra]
    1. neformalno priprava za vzpenjanje ali sestopanje, navadno iz dveh enako dolgih pokončnih vzporednih letev s prečnimi klini, deščicami ali stopničkami
    2. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic; znak: #
      2.1. tipka na tipkovnici s tem znakom
    3. neformalno seznam, razvrstitev posameznih enot po stopnjah, zaporedju, navadno po kvaliteti
    4. neformalno, ekspresivno suh, visok človek
FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati]
    1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
    2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
    3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
    4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
    5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
    6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
mehkodláki mehkodláka mehkodláko pridevnik [mehkodláki]
STALNE ZVEZE: irski mehkodlaki pšenični terier
ETIMOLOGIJA: iz mehka dlaka
Število zadetkov: 34