blók -a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku;
stanovanjski bloki;
univerzitetni bloki na Prulah;
tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene// strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka;
natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik;
beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka;
antifašistični, opozicijski blok;
zahodni blok;
odnos med blokoma 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok;
blok marmorja;
aluminij v blokih 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok;
propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.