Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

románček románčka samostalnik moškega spola [románčək]
    ekspresivno roman brez umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: roman
romanopísec romanopísca samostalnik moškega spola [romanopísəc]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem romanov
      1.1. ekspresivno roman, romani te osebe
ETIMOLOGIJA: roman + pisati
romanopíska romanopíske samostalnik ženskega spola [romanopíska]
    ženska, ki se ukvarja s pisanjem romanov
ETIMOLOGIJA: romanopisec
romansíran romansírana romansírano pridevnik [romansíran]
    ki je napisan v obliki romana ali vključuje prvine romana
ETIMOLOGIJA: iz romansirati, prevzeto iz frc. romancer, iz roman
roquefort roqueforta; in rókfor samostalnik moškega spola [rókfor] in [rokfór]
    poltrdi sir iz ovčjega mleka z modro plesnijo, po izvoru iz Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. roquefort, po francoskem kraju Roquefort-sur-Soulzon
rotatórni rotatórna rotatórno pridevnik [rotatórni]
STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta
ETIMOLOGIJA: iz rotator ‛obračalec, obračalka’, prevzeto prek nem. Rotator iz poznolat. rotātor iz lat. rotāre ‛vrteti’
rottweiler glej rótvajler
rótvajler rótvajlerja; tudi rottweiler samostalnik moškega spola [rótvajler]
    zelo velik kratkodlak pes črne barve s simetričnimi rdeče rjavimi lisami, s krepkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: rottweiler
rótvajlerka rótvajlerke samostalnik ženskega spola [rótvajlerka]
    samica rotvajlerja
ETIMOLOGIJA: rotvajler
rôvka rôvke samostalnik ženskega spola [rôu̯ka]
    miši podoben zelo majhen sesalec s koničastim gobcem; primerjaj lat. Soricidae
STALNE ZVEZE: etruščanska rovka, gozdna rovka, povodna rovka
ETIMOLOGIJA: rov
rúta1 rúte samostalnik ženskega spola [rúta]
    1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: rutica, rutka
      1.1. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: rutica, rutka
      1.2. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga sploh, navadno večji
STALNE ZVEZE: rumena ruta, trikotna ruta
ETIMOLOGIJA: = cslov. ruta ‛obleka’, nar. hrv., srb. rȕta ‛dlaka, cunja’ < pslov. *rűta iz ruvati, prvotno torej ‛odtrgan kos tkanine’ - več ...
rúta2 rúte samostalnik ženskega spola [rúta]
    načrt plovbe, plovbne poti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. route, nem. Route) iz frc. route < vulglat. (via) rupta ‛(izsekana, izkrčena) pot’, iz lat. rumpere ‛lomiti, razbijati’
rútica1 rútice samostalnik ženskega spola [rútica]
    1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutka
      1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške uniforme; SINONIMI: rutka
      1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: ruta, rutka
STALNE ZVEZE: rdeča rutica, rumena rutica
ETIMOLOGIJA: ruta
rútica2 rútice samostalnik ženskega spola [rútica]
    vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z drobnimi rumenkastimi cvetovi in močnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Ruta graveolens; SINONIMI: iz botanike vinska rutica
STALNE ZVEZE: vinska rutica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. rūta in lat. rūta iz gr. rhȳtḗ, nejasnega izvora
rútka rútke samostalnik ženskega spola [rútka]
    1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutica
      1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške uniforme; SINONIMI: rutica
      1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: ruta, rutica
STALNE ZVEZE: rdeča rutka, rumena rutka
ETIMOLOGIJA: ruta
S simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za siemens
sabljastozóbi sabljastozóba sabljastozóbo pridevnik [sabljastozóbi]
STALNE ZVEZE: sabljastozoba mačka, sabljastozobi tiger
ETIMOLOGIJA: iz sabljast zob
sadíst sadísta samostalnik moškega spola [sadíst]
    kdor doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sadist iz sadizem
sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən]
    1. ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
      1.1. ki kaže, izraža doživljanje takega užitka ali željo po njem
    2. ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej sadizem
sadístično prislov [sadístično]
    1. takó, da je prisoten užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
    2. ekspresivno takó, da je neprizanesljivo, neusmiljeno
ETIMOLOGIJA: sadističen
Število zadetkov: 3432