Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
oslíčev oslíčeva oslíčevo pridevnik [oslíčeu̯ oslíčeva oslíčevo] ETIMOLOGIJA: ↑oslič
Celotno geslo eSSKJ
ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Celotno geslo eSSKJ
oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Celotno geslo eSSKJ
osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc]
    1. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja
      1.1. skupina tekmovalcev za ta čoln
      1.2. veslaška disciplina za ta čoln
    2. skupina osmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
    3. iz literarne vede verz z osmimi zlogi
ETIMOLOGIJA: iz osmer iz ↑osem
Celotno geslo eSSKJ
ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar]
    1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: bukov ostrigar
ETIMOLOGIJA: ↑ostriga
Celotno geslo eSSKJ
ostrúžek ostrúžka samostalnik moškega spola [ostrúžək]
    1. navadno v množini manjši odpadni del, kos snovi, ki nastane pri struženju, oblanju
      1.1. navadno v množini kar nastane z ribanjem, strganjem in spominja na tak del, kos snovi
ETIMOLOGIJA: iz ostružiti iz ↑stružiti
Celotno geslo eSSKJ
ôštja in óštja medmet
    1. neformalno, primorsko izraža, da je govorec zaradi kake zunanje okoliščine nejevoljen, nestrpen
    2. kot členek, neformalno, primorsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ostia, prvotno ‛hostija’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
otírati otíram nedovršni glagol [otírati]
    1. delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstranjevati kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑otreti
Celotno geslo eSSKJ
otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo]
    1. ki ne reže, ne seka več dobro
    2. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: top
      2.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: top
    3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
ETIMOLOGIJA: ↑otopeti
Celotno geslo eSSKJ
otopélo prislov [otopélo]
    takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: topo
ETIMOLOGIJA: ↑otopel
Celotno geslo eSSKJ
otopélost otopélosti samostalnik ženskega spola [otopélost]
    1. stanje koga, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj
    2. stanje, ko kaj postane slabo odzivno, manj učinkovito
ETIMOLOGIJA: ↑otopel
Celotno geslo eSSKJ
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti]
    1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro
    2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj
    3. postati slabo odziven, manj učinkovit
    4. postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti
ETIMOLOGIJA: iz topeti iz ↑top
Celotno geslo eSSKJ
otopíti otopím dovršni glagol [otopíti]
    1. povzročiti, da kdo ali kaj postane neobčutljivo za zunanje dražljaje, preneha kazati voljo, zavzetost za kaj
    2. narediti, povzročiti, da kaj postane manj intenzivno, izrazito
    3. v obliki otopiti se postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopeti
ETIMOLOGIJA: iz topiti iz ↑top
Celotno geslo eSSKJ
otréti otrèm dovršni glagol [otréti]
    1. narediti kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstraniti kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑treti
Celotno geslo eSSKJ
otročád otročádi samostalnik ženskega spola [otročát otročádi]
    ekspresivno več otrok, otroci
ETIMOLOGIJA: ↑otrok
Celotno geslo eSSKJ
otróčnica otróčnice samostalnik ženskega spola [otróčnica]
    ženska prvih šest tednov po porodu
ETIMOLOGIJA: ↑otrok
Celotno geslo eSSKJ
outdoor outdoor outdoor pridevnik [áu̯d̄or]
    1. ki je v zvezi s športnimi dejavnostmi na prostem, v naravi
      1.1. ki se uporablja pri športnih dejavnostih na prostem, v naravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. outdoor iz out ‛zunaj’ + door ‛vrata’
Celotno geslo eSSKJ
ouzo ouza; in úzo samostalnik moškega spola [úzo]
    žgana pijača iz janeža, po izvoru iz Grčije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ngr. ouzo, iz tur. üzüm ‛grozd’
Celotno geslo eSSKJ
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]
    1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
    2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ↑ovca
Celotno geslo eSSKJ
ovčárka ovčárke samostalnik ženskega spola [ou̯čárka]
    samica ovčarja
STALNE ZVEZE: avstralska ovčarka, belgijska ovčarka, kraška ovčarka, nemška ovčarka, pirenejska ovčarka, škotska ovčarka
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
Število zadetkov: 3432