Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Jezikovna
Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnosti

Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;

  • Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.

Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.

Jezikovna
Je števnik pridevniška beseda ali samostojna besedna vrsta?

Ali je beseda tretjo v stavku Izgubil sem tretjo vstopnico. pridevnik? Prosila bi za razlago.

Jezikovna
Kako uporabljamo besedo »sram«?

Zanima me, ali je stavek včasih si imel malo sramu pravilen.

Meni zveni povsem pravilno, mož se zgraža in obenem smeji, ker ga še nikoli ni slišal.

Jezikovna
Kako zapisati poimenovanja pripadnikov »pro-life« in »pro-choice« prepričanj?

Pozdravljeni, za znanstvene namene me zanima kako zapisati ime pripadnikov pro-life in pro-choice prepričanj. Da bi zmeraj pisala pro-life pripadniki... se mi zdi predolgo. Zato sem razmišljala o nekakšnem poslovenjenju npr. pro-liferji/ pro-choicerji, vendar se mi sliši nekoliko neprofesionalno. Vseeno pa želim ohraniti korena pro-life in pro-choice. Ponovno se mi zatakne pri zapisu: pro-liferji/ pro-life-erji ...

Prosim za pomoč kako bi lahko okrajšala ime pripadnikov teh dveh prepričanj in sklanjatev le-teh.

Jezikovna
»Nič« v zanikanih stavkih

Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše:

Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.

Jezikovna
Prislovno določilo ali predmet?

Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.

Jezikovna
Prislov v povedkovem določilu

Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru

Lepo je, da se me spominjaš.

Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.

Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)

Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)

Jezikovna
Stopnjevanje besede »rad«

Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?

  • rad, raje/rajši, najraje/najrajši

ali

  • rad, boljrad, najboljrad

---------------------------------------------------------

Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?

Dve povedi za zgled:

  • Raje imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
  • Rajši imam mamo, kakor (imam rad) očeta.

Jezikovna
Vezniki, povedkovniki ... kako jih najti v slovarju ali slovnici

Zelo me zanimajo slovenski vezniki, predvsem arhaični, zato me zelo zanima, kje bi lahko dostopal do kakšnega arhiva z njimi. Svojo srečo sem že preizkusil na portalu Fran.si in to neuspešno, našel pa nisem niti slovarja slovenskih veznikov, kot na primer že obstaja za členke. Zanima me naslednje: Najpomembneje, kje lahko najdem popoln seznam slovenskih veznikov vnesenih v Fran oz. če lahko v njem iščem tudi določeno besedno vrsto ter kako? In drugo, nekoliko nevmesno, če je raba povedkovnika kot besedne vrste še aktualna in zakaj se ne poučuje niti pri podrobnejšem pouku oblikoslovja v srednji šoli ter ali je sploh vnešena v učni načrt? In še, če je v pripravi nova izdaja slovenske slovnice oz. vsaj prenovljena verzija Toporišičeve, in zakaj jezik že tako dolgo ostaja brez resnih sprememb na tem področju? Se zadnjo, četrto izdajo še splača kupiti?

Jezikovna
Zgradba »biti nekoga sram«, pridevnik »kratcen« in vejica pred »in«

  • Zanima me, ali je v knjižnem jeziku pravilno: Ni je treba biti sram. (Vem sicer, da se to lahko reče tudi drugače: Ni treba, da jo je sram. Ni se ji treba sramovati.)
  • Ali lahko iz besede kratek tvorimo kratcen (ali kratkcen?), podobno kot iz majhen tvorimo majcen ali iz droben drobcen?
  • Vejica pred in: Zanima me, kaj pomeni, da sta osebka slabo združljiva. Je dovolj, da sta različna? Pravopis je zelo skop, nekoliko bolj informativen pravopis iz leta 1962 (ali to, kar piše v njem o tej vejici, še drži?). Ali je torej vejico mogoče (treba) postaviti v takih primerih: Sestra se je vrnila, in takrat sem opazil, da je utrujena. Pogledala sem ga, in v očeh je imel žalost. Šele odgovorno okolje omogoča nekaj več, in šele to nekaj več spodbuja razvoj.

Število zadetkov: 10