Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
véčen -čna -o prid. (ẹ̄)
1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / večna ljubezen, modrost v krščanstvu ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu / v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
● 
ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
♦ 
geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi
    véčno prisl.:
    večno dela, se jezi; biti večno nezadovoljen; večno zelena dolina; sam.: v življenju ni nič večnega; na večno se ne bo mogel skrivati večno; za večno oditi v tujino
SSKJ²
žíd -a m, im. mn. žídje in žídi (ȋ í)
1. pripadnik judovske vere; jud: gospodar je bil žid
2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid
● 
ekspr. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
SSKJ²
žídek1 -dka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od žid: židek s čepico

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
žid
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
žida samostalnik moškega spola
USTREZNEJE: jud
pripadnik judovske vere
IZGOVOR: [žít], rodilnik [žída]
BESEDOTVORJE: židov
PRIMERJAJ: jud
Celotno geslo ePravopis
Žid
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žida samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Jud
pripadnik judovskega naroda
v množini Židje/Židi judovski narod
IZGOVOR: [žít], rodilnik [žída]
BESEDOTVORJE: Žid, Židinja, Židov, Židinjin, židovski
Celotno geslo ePravopis
židinja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
židinje samostalnik ženskega spola
USTREZNEJE: judinja
pripadnica judovske vere
IZGOVOR: [žídinja], rodilnik [žídinje]
BESEDOTVORJE: židinjin
Celotno geslo ePravopis
Židinja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Židinje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Judinja
pripadnica judovskega naroda
IZGOVOR: [žídinja], rodilnik [žídinje]
BESEDOTVORJE: Židinjin
Celotno geslo ePravopis
židovski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
židovska židovsko pridevnik
USTREZNEJE: judovski
IZGOVOR: [žídou̯ski]

Slovenski pravopis

Pravopis
Gíde -da [žid-] m, oseb. i. (ȋ) |francoski pisatelj|
Pravopis
žíd -a m, člov. (ȋ í) |pripadnik judovske vere|; slabš. |stiskač, oderuh|
žídinja -e ž, člov. (í; ȋ)
Pravopis
Žíd -a m, preb. i., im. mn. Žídje in Žídi (ȋ í) Jud
Žídinja -e ž, preb. i. (í; ȋ) Judinja
žídovski -a -o (í)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
žíd -a m
GLEJ SINONIM: jud, oderuh, oderuški
GLEJ ŠE: popotnik

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
véčen Frazemi s sestavino véčen:
spáti véčno spánje, véčni sèn, véčni žíd, véčno mésto, Véčno mésto, zaspáti [v] véčno spánje
Celotno geslo Frazemi
vólk Frazemi s sestavino vólk:
bíti vólk na kàj, bíti vólk v óvčji kóži, jésti kot vólk, kot sestrádan vólk, láčen kot vólk, mí o vólku, vólk iz gózda, mí o vólku, vólk na vrata, [právi] môrski vólk, stári môrski vólk, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, túliti z volkôvi, vólk v óvčji kóži
Celotno geslo Frazemi
žíd Frazemi s sestavino žíd:
véčni žíd

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
čefúr -ja m
Celotno geslo Etimološki
Žȋd – glej čefúr

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
žìd, žída, m. der Jude.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
Žìdov Židòva m Jud, Žid: bojdi on Törki ali Sidov TF 1715, 14; ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; Marko Czireánſzki 'Zidov KŠ 1771, 100; Nej ga 'Zidova KŠ 1754, 154; Mi (Sidovje) ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti SM 1747, 8; Teleta kejp ſzo zlejjali ('Zidovje) KŠ 1754, 9; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Moj'zes od 'Zidovov právi KŠ 1754, 4a; 'Zidov od 'Zidovov KŠ 1771, 431; kak 'Zidovom, tak i vſzejm lidém KŠ 1754, 7; liki je ſega 'Zidovom pokápati KŠ 1771, 331; Moucs Bosja, ktera vſze zvelicsi Sidove na ime SM 1747, 19; med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo KŠ 1771, 434; da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala ſzvejcsa KŠ 1771, 434

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
žid* [svila] sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
Število zadetkov: 26