Zadetki iskanja
briznjaGradivo brȋzńḁ f ‘breza’, tudi brȋzńə̏ ‘isto’ (primor. rez. (Osojane/Oseacco) – SLA). Rekonstrukcija in primerjalno gradivo Psln. dial. ftn *brě̑znʼa ‘breza’ (zahodno).
< psl. dial. *be̋rzьnʼa ‘breza’. Etimološka razlaga Nejasno.
V odnosu do splošno slov. *be̋rza ‘breza’ v besedotvornem oziru osamljena in nejasna tvorba. Tvorjenke tipa *golu̯a → *golu̯-ьnʼa (SP: I:138) praviloma s svojo besedotvorno podstavo niso sinonimne. Zaradi rez. -ȋ- kot odraza novocirkumflektiranega jata in zaradi -ń- ni mogoče predpostaviti, da bi bil leksem fonetično razvit iz psl. *be̋rzina v funkciji singulativa, kot je npr. hrv. brȅzina ‘breza’.
V formalnem razmerju med genitivom splošno sln. dȅž m, g dežjȁ ‘pluvia’ in rez. də̏š, g dažnjɐ́ je rezijanski -n- v stranskih sklonih rezultat zgodnje disimilacije d : dʼ → d : nʼ (Ramovš 1935: 33), ki je pri razlagi nastanka rez. brȋzńḁ ni mogoče aplicirati. Povezave breza1
ESSJ ∅
< psl. dial. *be̋rzьnʼa ‘breza’.
V odnosu do splošno slov. *be̋rza ‘breza’ v besedotvornem oziru osamljena in nejasna tvorba. Tvorjenke tipa *golu̯a → *golu̯-ьnʼa (SP: I:138) praviloma s svojo besedotvorno podstavo niso sinonimne. Zaradi rez. -ȋ- kot odraza novocirkumflektiranega jata in zaradi -ń- ni mogoče predpostaviti, da bi bil leksem fonetično razvit iz psl. *be̋rzina v funkciji singulativa, kot je npr. hrv. brȅzina ‘breza’.
V formalnem razmerju med genitivom splošno sln. dȅž m, g dežjȁ ‘pluvia’ in rez. də̏š, g dažnjɐ́ je rezijanski -n- v stranskih sklonih rezultat zgodnje disimilacije d : dʼ → d : nʼ (Ramovš 1935: 33), ki je pri razlagi nastanka rez. brȋzńḁ ni mogoče aplicirati.
[Metka Furlan]
Dostopnost