Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

 
Slovensko gradivo
 
grȃd -a in gradȗ m lat.‛castrum’ (16. stol.), grájski, graščák, graščína, gradník, gradíšče.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. gradъ ‛zid, obzidje, vrt, mesto’, hrv., srb. grȃd ‛mesto’, rus. górod ‛mesto’, češ. hrad ‛grad, utrdba’. Pslovan. *gȏrdъ je pomenilo *‛ograda’. Od tod so se sodobni pomeni razvili prek vmesnega ‛kar je ograjeno, obzidano; kar ima obzidje’. Beseda se je razvila iz ide. *ghordho-, izpeljanke iz korena *gherdh- ‛opasati, obkrožiti, omejiti, narediti plot’ (prim. stnord. gyrða ‛opasati, pripasati’), ki je znana še v lit. gar̃das ‛ograda za živino’, alb. gardh ‛živa meja, plot’, got. gards ‛hiša’, stnord. garđr ‛ograda, plot, dvorišče’, ags. geard, angl. yard ‛dvorišče’, stvnem. gart ‛krog’, frig. -gordum ‛mesto’ v krajevnih imenih, npr. Manegordum, in kar je ožje sorodno s stvnem. garto ‛vrt’, nem. Garten v enakem pomenu, stind. gr̥há- ‛hiša, bivališče’, toh. B. karcīye ‛palača’, het. gurta- ‛utrdba’ (Be I, 168, ES VII, 37 s., Po, 444, LIV, 176).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi gradīti, vinọ́grad, žȓd.