Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran]
    pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej anonimen
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
blízu1 prislov [blízu]
    1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
    2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
míkroekonómski míkroekonómska míkroekonómsko pridevnik [míkroekonómski] ETIMOLOGIJA: mikroekonomija
múltilaterála múltilaterále samostalnik ženskega spola [múltilaterála]
    dejavnost, ki jo skupaj izvajajo partnerji iz več držav, ali rezultat te dejavnosti, zlasti dogovor, sporazum med državami
ETIMOLOGIJA: multilateralen
múltilaterálen múltilaterálna múltilaterálno pridevnik [múltilaterálən]
    1. ki zadeva, vključuje več strani
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. multilateral, frc. multilatéral iz nlat. multilateralis, iz lat. multus ‛mnog’ + laterālis ‛stranski’
nèenakopráven nèenakoprávna nèenakoprávno pridevnik [nèenakoprávən]
    1. ki nima enakih pravic in dolžnosti
      1.1. ki kaže, izraža odsotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakovreden
ETIMOLOGIJA: ne + enakopraven
patriarhát patriarháta samostalnik moškega spola [patrijarhát]
    1. družbena ureditev, v kateri imajo vodilno vlogo moški
    2. najpomembnejša, samostojna upravna enota v Pravoslavni cerkvi, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
    3. območje pod oblastjo predstojnika pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat. patriarchatus, iz gr. patḗr ‛oče’ + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
piramidálen piramidálna piramidálno pridevnik [piramidálən] STALNE ZVEZE: piramidalni sistem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. pyramidal iz poznolat. pyramidalis, iz piramida
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
    2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
    3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
    4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
    5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
    6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej plitek
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [ʍpéti]
    1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: peti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
avtoritéta -e ž (ẹ̑)
ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta sodstva, institucij
// kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki
SSKJ²
etatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
podrediti absolutni državni oblasti: etatizirati družbene institucije
SSKJ²
évrobirokrát -a m (ẹ̑-ȃekspr.
1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrokrat: gradnjo meddržavnega smučišča morajo potrditi evrobirokrati v Bruslju
2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije: prek delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec za svoje otroke
SSKJ²
evrokrát -a m (ȃekspr.
1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije: v času zasedanja parlamenta in odborov imajo evrokrati pravico do tedenskega obiska domačega kraja
2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat: Bruseljčani in evrokrati živijo bolj drug poleg drugega kakor skupaj
SSKJ²
grémij -a m (ẹ́)
1. do 1945 združenje oseb z enakim poklicem: gremij lekarnarjev, trgovcev
2. odbor, komisija, ki vodi kako institucijo: gledališki repertoarji niso delo posameznikov, temveč često težko določljivih gremijev
SSKJ²
institúcija tudi inštitúcija -e ž (únavadno s prilastkom
1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo; gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije; institucije zdravstvenega varstva
2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah; državne, pravne institucije; institucija izvenzakonske skupnosti
♦ 
pravn. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija
SSKJ²
institucionálen tudi inštitucionálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na institucijo: institucionalna ureditev družbe / institucionalna rešitev vprašanja; institucionalne sile, spremembe / institucionalno varstvo starejših
    institucionálno tudi inštitucionálno prisl.:
    institucionalno določiti, predpisati
SSKJ²
institucionalizírati -am tudi inštitucionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati sodelovanje med državami tega območja
    institucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o:
    institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila
SSKJ²
institút1 -a m (ȗ)
pravn. skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj, pravna ustanova: pravne posledice instituta / pravni institut
Število zadetkov: 307