Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
      1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
    2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti
      1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
      1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
    2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
brezmêjno prislov [brezmêjno]
    1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno
      1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]
    1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
      1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ciklus
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
jezikoslôvka jezikoslôvke samostalnik ženskega spola [jezikoslôu̯ka]
    1. strokovnjakinja za jezikoslovje
      1.1. študentka ali diplomantka jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: jezikoslovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
grênek in grenák grênka -o in prid., grenkêjši (é ȃ é)
1. ki je neprijetnega okusa kot pelin; ant. sladek: grenek zeliščni sok; žolč je grenek; uživati mora grenko zdravilo; zelo grenek; grenek kot pelin / sir ima nekoliko grenek okus / pije grenko kavo brez sladkorja / grenek vonj
2. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: spomin nanj je bil grenek; grenka izkušnja; obšla ga je grenka misel; zvedel je grenko resnico / grenka žalost; grenko slovo / pesn. grenka smrt / imel je grenko mladost
// ki izraža duševno bolečino, zlasti zaradi doživetega razočaranja: grenek izraz obraza; grenek nasmeh; grenko-sladek smehljaj / grenke solze
// neprijazen, zbadljiv: povsod je poslušal grenke očitke; ušla mu je grenka beseda
● 
ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom; pesn. izpil je grenko kupo do dna doživel vse težke stvari
♦ 
bot. grenka penuša rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v socvetju, rastoča ob potokih, Cardamine amara; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
    grenkó in grênko prisl.:
    grenko se drži; grenko se nasmehniti; grenko občutiti
    grênki -a -o sam.:
    pog. daj mi požirek grenkega pijače grenkega okusa; ekspr. požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo; imam grenko v ustih grenek okus; doživel je marsikaj grenkega
SSKJ²
izkústvo tudi skústvo -a s (ȗ)
1. spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju: ugotoviti s pomočjo izkustva; uporabnost tega načela temelji samo na izkustvu / čutno izkustvo
2. knjiž. izkušnja: imeti bogata izkustva; življenjska izkustva / dolgoletna izkustva v stroki / odrsko izkustvo
SSKJ²
izkúšnja tudi skúšnja -e ž (ȗ)
kar kdo ob dogodkih, doživetjih spozna, ugotovi: imeti, pridobiti si izkušnje; bil je še mlad in brez izkušenj; ljubezenska izkušnja; življenjske izkušnje; ekspr. bridke, grenke izkušnje / spet je za izkušnjo bogatejši
// skupek takih spoznanj, ugotovitev: izkušnja kaže, uči, da je tako ravnanje pravilno; vsakdanja izkušnja / vedeti iz izkušnje; to priporočam po svojih izkušnjah
 
ta izkušnja ga je zelo pretresla doživetje, dogodek; star. možje so si pripovedovali izkušnje iz vojske doživljaje, dogodke; ekspr. izkušnja človeka izmodri, izuči
// nav. mn., s prilastkom znanje, védenje, pridobljeno s študijem, z delom: izmenjati delovne izkušnje; pridobiti si bogate, dragocene izkušnje; cenijo ga zaradi dolgoletnih izkušenj v stroki; izkušnje iz dosedanjega dela; priznati izobrazbo na osnovi izkušenj / publ. prenašanje izkušenj iz enega podjetja v drugo / ima velike pisateljske izkušnje; revolucionarne izkušnje iz Rusije / izkušnje v izkoriščanju atomske energije / ekspr. nima posebnih izkušenj z ženskami; prim. skušnja
SSKJ²
izmodríti -ím tudi zmodríti -ím dov., izmódril tudi zmódril (ī í)
1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren: izkušnja, nesreča človeka izmodri; se bo že izmodril; brezoseb. dosti sem pretrpel zaradi svoje zaupljivosti, pa me še ni izmodrilo / upravnica je poskušala fante izmodriti
2. izmodrovati: izmodrili so mnogo pametnih predlogov
    izmodrèn tudi zmodrèn -êna -o:
    izmodren človek
SSKJ²
izučíti -ím dov., izúčil (ī í)
1. usposobiti koga za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: sina je izučil svoje obrti; izučiti koga za kovača / izučiti psa za lov
2. omogočiti komu, da se tako usposobi: s skromno plačo ga je izučil
3. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj preudaren: izkušnja, nesreča človeka izuči; to bo fanta izučilo; življenje jo je izučilo; brezoseb. izučilo ga je
4. zastar. naučiti, navaditi: v šoli so ga marsičesa izučili; jezika se je izučil iz knjig
5. zastar. raziskati, preštudirati: izučiti starinske listine
    izučíti se 
    usposobiti se za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: izučiti se aranžerstva; izučiti se za kovača, mehanika, šiviljo; izučil se je pri znanem mojstru; izučiti se v poklicu staršev / fant se je že izučil
    izučèn -êna -o:
    izučen čevljar, mizar; izučena šivilja; za noben poklic ni izučena
SSKJ²
poskúšnja tudi poizkúšnja -e ž (ȗ)
1. ugotavljanje, preverjanje kakovosti določenih lastnosti česa: prva poskušnja je bila neuspešna / zapeti pesem za poskušnjo; nova tovarna obratuje za poskušnjo poskusno / vzeli so jo za en mesec na poskušnjo
// pokušnja: poskušnja domačih vin / ponudil mu je jabolko za poskušnjo / prostor za vinsko poskušnjo
2. zastar. poskus: prva poskušnja mu je spodletela; vse njene poskušnje, da bi ga potolažila, so bile zaman / pesniške poskušnje
3. zastar. izkušnja: poskušnje so ga izmodrile; slabe poskušnje
// izpit: poskušnjo je dobro opravil
SSKJ²
poúčen1 -čna -o prid., poúčnejši (ú)
ki je usmerjen, teži k poučevanju: poučen film; poučna knjiga / poučni izlet ekskurzija; knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon
// iz katerega se kaj dobro spozna: ta primer je zelo poučen; poučna izkušnja
    poúčno prisl.:
    poučno razpravljati; sam.: povedal jim je marsikaj poučnega
SSKJ²
preučíti -ím dov., preúčil (ī í)
1. usposobiti za drugo delo: preučiti invalida; moral se je preučiti
2. proučiti: znanstveno preučiti pojav / skrbno preučiti vse podatke preštudirati / preučiti prošnjo, zahtevo
● 
star. izkušnja nas ni preučila izučila
    preučíti se ekspr.
    prebiti, preživeti ob učenju: koliko se bomo morali letos še preučiti
SSKJ²
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í)
1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
// dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi / rodila mu je sina in hčer
// spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● 
publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; pog. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
    rodíti se 
    1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
    // začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
    // po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
    2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici 18. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
    // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
    ● 
    ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
    rodèč -éča -e:
    rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
    rôjen -êna -o
    1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
     
    ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
    2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
    3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
SSKJ²
skúšnja -e ž (ȗ)
1. (gledališka, glasbena) vaja: udeležiti se skušnje; skušnja za proslavo / bralna skušnja; glavna skušnja / gledališka skušnja
2. zastar. izpit: narediti, opraviti skušnjo; pripravljati se na skušnjo; pasti pri skušnji; skušnja iz latinščine / zrelostna skušnja
● 
zastar. prebiti, prestati je moral nevarno skušnjo preizkus; zastar. to je bila velika skušnja za njuno ljubezen preizkušnja; prim. izkušnja
SSKJ²
spámetiti -im dov. (á ā)
knjiž. spametovati: skušal je fanta spametiti; počasi se je spametil / izkušnja ga je spametila
SSKJ²
spametováti -újem dov. (á ȗ)
povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren: poskušal je spametovati fanta; čas bi bil, da se spametuješ / izkušnja človeka spametuje; nesreča nas je spametovala; brezoseb. dosti je pretrpel, pa ga še ni spametovalo
    spametován -a -o:
    spametovan človek; spametovan se je vrnil domov
Število zadetkov: 70