Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í)
1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
4. ekspr. preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ta kmetija brez hudega dela redi družino
5. zastar. hraniti2, krmiti1rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
● 
star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
    redíti se 
    1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
    2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
    ● 
    ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
    rejèn -êna -o:
    v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
     
    ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
SSKJ²
redíti2 -ím nedov., rejèn in redèn (ī í)
zastar. razvrščati, razporejati: rediti kosce

Slovenski pravopis

Pravopis
redíti -ím nedov. rêdi -íte tudi rédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, rejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ govedo; poud. zastonj ~ koga |preživljati, vzdrževati|; Sladkor ~i |povzroča debeljenje|
redíti se -ím se (í/ȋ í) preveč se rediti; poud. ~ ~ na tuj račun |bogateti|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
redíti1 -ím nedov.
1.
kaj načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene
SINONIMI:
gojiti, vzrejati, pog. imeti, nar. kojiti, zastar. odgajati, knj.izroč. prirejati2
2.
3. os. izraža, da kaj pospešuje pridobivanje telesne teže
SINONIMI:
biti redilen, debeliti
GLEJ ŠE SINONIM: hraniti2, krmiti1, pitati, preživljati
Celotno geslo Sinonimni
redíti2 -ím nedov.
GLEJ SINONIM: razporejati, razvrščati
Celotno geslo Sinonimni
redíti se -ím se nedov.
dobivati večjo telesno težo
SINONIMI:
ekspr. debeliti se, slabš. lesti narazen, ekspr. mastiti se, slabš. nabirati špeh, ekspr. okrogliti se, ekspr. zaokrožati se, ekspr. zaokroževati se
GLEJ ŠE SINONIM: rasti
GLEJ ŠE: hujšati

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
redíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).
2.
čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.
3.
kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.
Celotno geslo Vezljivostni G
redíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postajati bolj debel
/Vedno bolj, preveč/ se redi /predvsem zaradi lenarjenja/.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
redíti Frazemi s sestavino redíti:
redíti káčo na pŕsih
Celotno geslo Frazemi
redíti se Frazemi s sestavino redíti se:
redíti se od žúljev kóga

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
redīti1 -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
redíti2 – glej naredīti

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
Pleteršnik
redíti 2., -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.-C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.-C., Mik.; r. stole, moste, ogr.-Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
rẹ́diti 3., -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.-C., Dol.-Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
réditi -im nedov. delati, izdelovati: po sterom nede vecs potrebno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Sztou lejt je pa rédo Noe to Bárko KM 1796, 11; ino ſzta ſzi firtuge rédila SM 1747, 6
réditi se -im se delati se: Ka je gotovo ino se itak vsaki dén znôva rédi BJ 1886, 8
rèjeni -a -o narejen: Na vszákom testamentomi more vödjáno bidti, v-sterom leti i dnévi je rejeni AIP 1876, br. 3, 2; Vu Europi szo igle náj prle rejene AIP 1876, br. 9, 6

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
rediti [redīti redím] nedovršni glagol

hraniti, prehranjevati, preživljati

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
rediti glagol

PRIMERJAJ: redejoč, rejen

Celotno geslo Hipolit
rediti se glagol

PRIMERJAJ: rejen

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
rediti1 nedov.F35, alo, -ererediti, hraniti, ſhpishati, obdershati; altrixAma, tá katera redy, ali dojy; aluminarirediti; chenotrophiaproſtor ṡa raze, inu goſſy rediti; creare arboresdrevje rediti, ſaditi, zépiti; curatrophiumhiſha ẛa pobizhe rediti; educareṡrediti, rediti; foverevardévati, v'gorkim darṡhati, rediti; nutritor, -oriskateri redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha; ornithobosciumkurnik, fulovsh, kir ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali redè; tellus almarodovitna ẛemla, katera nas redy, ali hrani
Število zadetkov: 28