- iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]
Celotno geslo
eSSKJ
pártnerski pártnerska pártnersko pridevnik [pártnerski]
ETIMOLOGIJA: ↑partner
- 1. ki je v zvezi s partnerji 1. ali partnerstvom
- 1.1. ki je namenjen za partnerje 1.
- 2. ki je v zvezi s partnerji 3. ali partnerstvom
ETIMOLOGIJA: ↑partner
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
aliterácija -e ž (á)
lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
SSKJ²
kongruénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. skladnost, ujemanje: ta kongruenca je le navidezna; kongruenca med prepričanjem in življenjem
♦ geom. enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti; skladnost; jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi, ujemanje; mat. odnos med celima številoma, ki dasta, če se delita z istim številom, enak ostanek
knjiž. skladnost, ujemanje: ta kongruenca je le navidezna; kongruenca med prepričanjem in življenjem
♦ geom. enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti; skladnost; jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi, ujemanje; mat. odnos med celima številoma, ki dasta, če se delita z istim številom, enak ostanek
SSKJ²
konkordánca -e ž (ȃ)
1. knjiž. skladnost, ujemanje: konkordanca interesov posameznika in družbe; konkordanca mnenj
2. nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje: analiza na osnovi konkordanc / biblične konkordance
3. jezikosl. prikaz iskane besede ali besedne zveze v sobesedilu v korpusu: analiza, obdelava, pregled, urejanje konkordanc; izpis, niz konkordanc
♦ geol. vzporednost skladov; tisk. merska enota v tiskarstvu, okrog 18 mm
1. knjiž. skladnost, ujemanje: konkordanca interesov posameznika in družbe; konkordanca mnenj
2. nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje: analiza na osnovi konkordanc / biblične konkordance
3. jezikosl. prikaz iskane besede ali besedne zveze v sobesedilu v korpusu: analiza, obdelava, pregled, urejanje konkordanc; izpis, niz konkordanc
♦ geol. vzporednost skladov; tisk. merska enota v tiskarstvu, okrog 18 mm
SSKJ²
regíster -tra m (í)
1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih družb
2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva
// knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru
// oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru
3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen
// seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji
4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom
5. glasb. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre
// skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre
// vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register
● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela
♦ navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; pravn. sodni register ki ga vodi sodišče o gospodarskih, družbenih in določenih drugih pravnih osebah; zunanjetrgovinski register nekdaj register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; rač. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku
1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih družb
2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva
// knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru
// oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru
3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen
// seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji
4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom
5. glasb. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre
// skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre
// vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register
● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela
♦ navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; pravn. sodni register ki ga vodi sodišče o gospodarskih, družbenih in določenih drugih pravnih osebah; zunanjetrgovinski register nekdaj register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; rač. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku
SSKJ²
soglásniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena
♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena
♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
SSKJ²
sòzvenênje -a s (ȍ-é)
1. istočasno zvenenje: sozvenenje strun
♦ glasb. sozvenenje treh ali več tonov pri akordu
2. knjiž., ekspr. čustveno odzivanje: to je vzbudilo v njem bolestno sozvenenje
● knjiž. sozvenenje z dobo ujemanje, skladnost
1. istočasno zvenenje: sozvenenje strun
♦ glasb. sozvenenje treh ali več tonov pri akordu
2. knjiž., ekspr. čustveno odzivanje: to je vzbudilo v njem bolestno sozvenenje
● knjiž. sozvenenje z dobo ujemanje, skladnost
SSKJ²
stík1 -a m (ȋ)
1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom
2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami
3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik
// v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika
4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pisnih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju
// odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci
// v zvezah: stiki z javnostmi in stiki z javnostjo načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi: občinska služba za stike z javnostmi; vodja stikov z javnostmi
5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
● imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo
1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom
2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami
3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik
// v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika
4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pisnih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju
// odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci
// v zvezah: stiki z javnostmi in stiki z javnostjo načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi: občinska služba za stike z javnostmi; vodja stikov z javnostmi
5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
● imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo
SSKJ²
ujémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ujemati: ujemanje žog / ujemanje barv, zvokov / ujemanje besed na koncu vrstic / ujemanje dejstev, računov; ujemanje misli s stvarjo / po tem dogodku je bilo njunega ujemanja konec
♦ jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi
glagolnik od ujemati: ujemanje žog / ujemanje barv, zvokov / ujemanje besed na koncu vrstic / ujemanje dejstev, računov; ujemanje misli s stvarjo / po tem dogodku je bilo njunega ujemanja konec
♦ jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
aliterácija -e ž
lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah
SINONIMI:
lit. soglasniški stik
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo
Frazemi
sín Frazemi s sestavino sín:
Ábrahamov sín, Ádamov sín, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, (kot) izgubljêni sín
Ábrahamov sín, Ádamov sín, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, (kot) izgubljêni sín
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
NESSJ
Terminološki slovar avtomatike
Avtomatika
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Ali je "Vi" starinsko?
Ali je uporaba Vi z veliko začetnico res zastarela oz. celo napačna in se odsvetuje v primeru sporočila npr. profesorju ali nadrejenemu?
Jezikovna
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna
Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede
Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.
Jezikovna
Branje decimalnih številk
Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme.
Ali je pravilno:
- pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih;
- v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij;
- strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih?
Jezikovna
Decimalno številčenje in prilagoditev samostalnika
Ali je treba pri decimalno zapisanih številih vedno uporabiti rodilnik ednine? Zdi se mi, da se v prvem primeru spodaj rodilnik nekako »zatakne« pri branju, (še posebej, če bi bila številka npr.
5,5 milijona). Na primer:
1. Turčija več kot 2,5 milijonA sirskim beguncem zagotavlja gostoljubnost in pomoč. 2. Turčija več kot 2,5 milijonOM sirskim beguncem zagotavlja gostoljubnost in pomoč.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 111
Dostopnost