Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kájt kájta samostalnik moškega spola [kájt]
    1. manjšemu jadralnemu padalu podobna priprava na dolgih vrvicah za kajtanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kite, prvotneje ‛papirnati zmaj’ < ‛vrsta sokola’
navigácijski navigácijska navigácijsko in navigacíjski navigacíjska navigacíjsko pridevnik [navigáciski] in [navigacíski] ETIMOLOGIJA: navigacija
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]
    1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
    2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
      3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]
    1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
    2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
šofírati šofíram nedovršni glagol [šofírati]
    1. manj formalno upravljati cestno motorno vozilo
    2. manj formalno, ekspresivno upravljati, usmerjati sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. chauffieren, glej šofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
administrírati -am nedov. (ȋ)
upravljati: administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
SSKJ²
centrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta
2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralno zaklepanje sistem za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila / centralni komite [CK] v socializmu osrednje vodstvo komunistične partije
3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi sodobne vzgoje; centralna figura romana
♦ 
anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki
    centrálno prisl.:
    stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.:, pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
SSKJ²
džemát -a m (ȃpri muslimanih
osnovna enota v organizaciji islamske verske skupnosti: upravljati džemat; voditelji lokalnih džematov
SSKJ²
gospodáriti -im nedov. (á ȃ)
1. uporabljati, upravljati materialne dobrine: pri tem podjetju znajo gospodariti; oče je dobro, pošteno gospodaril; s svojim imetjem slabo gospodari; varčno gospodariti; gospodariti po proračunu / zavod gospodari z vsemi osnovnimi sredstvi razpolaga
// biti lastnik materialnih dobrin: posestvo propada, odkar gospodari sin
2. imeti, izvajati oblast: tod so gospodarili tujci; v hiši gospodarijo ženske; ni dovolil, da bi mu kdo gospodaril; gospodariti nad kom / ekspr. gospodariti nad življenjem in smrtjo; pren., ekspr. vihar gospodari nad sadnim drevjem; po taborišču je gospodarila smrt
SSKJ²
institúcija tudi inštitúcija -e ž (únavadno s prilastkom
1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo; gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije; institucije zdravstvenega varstva
2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah; državne, pravne institucije; institucija izvenzakonske skupnosti
♦ 
pravn. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija
SSKJ²
joystick -a [džôjstikm (ȏ)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica: upravljati figuro z joystickom
SSKJ²
kočijážiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. upravljati, voditi kočijsko vprego: oče je sedel spredaj in kočijažil / kočijaži že trideset let
SSKJ²
koménda -e ž (ẹ̑rel.
1. najmanjša upravna enota viteškega reda: posest komende; predstojnik komende / križniška komenda
// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: zidati komendo; cerkev, grad in komenda
2. nekdaj posestvo, premoženje viteškega reda: dobiti, upravljati komendo; delavci v komendi
SSKJ²
manipulírati -am nedov. (ȋ)
1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom
2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem; pri pristanku je z letalom spretno manipuliral / manipulirati števec prevoženih kilometrov / ekspr. otrok je manipuliral z dudko sem in tja
3. nav. slabš. preračunljivo ravnati, delati: spretno manipulira z denarjem
4. slabš. s preračunljivim ravnanjem, dejanjem zavajati, goljufati: vlada je manipulirala z javnim mnenjem, podatki; ni dovolil, da bi z njim manipulirali; manipulirati z javnostjo, ljudmi, množicami, narodom / film spretno manipulira s čustvi gledalcev
    manipulíran -a -o:
    nekatere malenkosti so slabo manipulirane
SSKJ²
oskrbováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše območje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom
2. opravljati dela
a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka / zna oskrbovati konje
b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad
// upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati
3. star. opravljati1njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval
● 
knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino
    oskrbován -a -o:
    oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
SSKJ²
podjétje -a s (ẹ̑)
1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; javno podjetje [JP] ki je v lasti države ali lokalne skupnosti in je ustanovljeno za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev; satelitsko podjetje ki je ustanovljeno ob širitvi matičnega podjetja in opravlja isto dejavnost; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet
 
ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti
2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
SSKJ²
resór -ja in -a m (ọ̑)
1. delovno področje ministra: stranke so si razdelile resorje v vladi; prevzeti resor za pravosodje / ministrski resor; minister brez resorja minister brez listnice
2. delovno področje, navadno v javni upravi: organizirati delo uprave po resorjih; gospodarski resor / voditi, upravljati finančni resor odsek, oddelek
 
njegov resor so zlasti socialna vprašanja ukvarja se zlasti s socialnimi vprašanji; pog. ta dela ne spadajo v moj resor v mojo pristojnost
SSKJ²
sòuprávljati -am nedov. (ȍ-á)
skupaj s kom upravljati: soupravljati skupne zadeve
SSKJ²
sòvodíti -vódim nedov. (ȍ-ī ȍ-ọ́)
skupaj s kom voditi, upravljati: sovodila sta odprtje razstave; sovoditi dnevnik, pogovor / sovoditi bend, skupino; sovoditi projekt
SSKJ²
škofíja -e ž (ȋ)
1. samostojna upravna enota Katoliške cerkve: upravljati škofijo; v tej škofiji je okoli tisoč cerkev; sedež škofije
 
rel. lavantinska škofija ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru; sufraganska škofija škofija v odnosu do svoje metropolije
// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: srečala sta se pred škofijo
2. gastr. škofovski kapi podoben zadnji del hrbta s trtico pri perutnini: obirati perutničke in škofijo / kurja škofija
Število zadetkov: 149