Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
Celotno geslo eSSKJ
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]
    1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
Jêrnej Jernêja in Jernêj Jernêja samostalnik moškega spola [jêrnej] in [jernêj]
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej
ETIMOLOGIJA:
Celotno geslo eSSKJ
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
adjutantúra -e ž (ȗ)
v nekaterih državah adjutantski urad:
SSKJ²
agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ)
1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Reuters, Tanjug
SSKJ²
agentúra -e ž (ȗ)
1. star. podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura
2. obveščevalni, poročevalski urad: časopisna, medijska agentura; politična agentura
3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
SSKJ²
anagráf -a m (ȃ)
adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta
// nekdaj urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu
SSKJ²
anagráfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na anagraf: anagrafski podatki / anagrafski urad
SSKJ²
aprovizácija -e ž (á)
1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano
2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
SSKJ²
aprovizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aprovizacijo: aprovizacijski urad / dobiti aprovizacijski dodatek
SSKJ²
biró -ja m (ọ̑)
1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: arhitekturni, inženirski, prepisni, projektivni, turistični, zavarovalni biro; izvršni, projektni biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za informiranje, tisk / oditi iz biroja
2. polit., zlasti v komunističnih državah vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja
SSKJ²
bórza -e ž (ọ̑)
1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi špekulirati s padanjem in dviganjem cen / borza znanja informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo; pog. borza dela urad za posredovanje dela; trg dela
♦ fin. efektna borza
2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi
SSKJ²
brezpôseln -a -o [bresposələn in bresposəln] prid. (ȏ)
ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar
    brezpôselni -a -o sam.:
    brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne
SSKJ²
brzojàv -áva m (ȁ á)
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu; doseg brzojava / brezžični brzojav
♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
// sporočilo, poslano s tako napravo: poslati, prejeti brzojav; dešifrirati besedilo brzojava
// nekdaj urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk:
SSKJ²
carinárnica -e ž (ȃ)
urad za carinjenje: carinarnica v Sežani
// stavba tega urada: sezidali so novo carinarnico
SSKJ²
cenzúra -e ž (ȗ)
uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro; dati, poslati članek, rokopis v cenzuro; pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; filmska, medijska cenzura; preventivna cenzura časopisov; uvedba cenzure nad radiem in televizijo / pisemska cenzura
// urad za tako pregledovanje: biti v službi pri cenzuri / cenzura je članek zavrnila
♦ rel. cerkvena poboljševalna kazen
SSKJ²
cenzúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi, pritiski; cenzurni urad; cenzurna komisija / cenzurni rokopis
SSKJ²
dacaríja -e ž (ȋ)
1. pog., ekspr. davčna uprava, davčni urad: reforma dacarije; prijava premoženja dacariji / na dacariji je vladal kaos
2. v stari Avstriji dacarski urad: prijavili so ga dacariji
SSKJ²
dácarski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na dacarje: podjetje je pod dacarskim drobnogledom; dacarski inšpektorji; dacarske položnice; dacarsko zasedanje / dacarski kremplji; dacarske metode; dacarska požrešnost, samovolja, vsemogočnost / dacarski urad / ekspr. Ti pa molči, gobezdalo dacarsko, ki samo nisi nič boljše! (I. Cankar)
Število zadetkov: 359