Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar
Celotno geslo eSSKJ16
besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: ene besedice
Celotno geslo eSSKJ16
časi prislov
1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Celotno geslo eSSKJ16
črn -a -o pridevnik
1. ki je take barve kot oglje ali saje; SODOBNA USTREZNICA: črn
2. ki je temne barve; SODOBNA USTREZNICA: črn
2.1 na katerem so delci kake nepotrebne, nezaželene snovi; SODOBNA USTREZNICA: umazan
2.2 ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
3. ki drugim želi in povzroča slabo, hudo; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
3.1 ki vsebuje, izraža tako željo, ravnanje
FREKVENCA: 82 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: črna kunšt
TERMINOLOGIJA: črni* jagned, črni vinar
Celotno geslo eSSKJ16
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako
Vorenc
denar m, F96, aes alienum, ludski danarÿ, danarji, dolg; aes circumforaneum, vherni danarji; campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; cusor, kovazh teh denarjou, denarjeu; danarius, danár, gotovina; faber monetarius, kateri danarje ková; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; moneta, -ae, danár, drobni danár; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; numerata pecunia, gotovi danarji; numosus, -a, -um, bogat s'danarmi; numus, -mi, danár, vinar; pecunia, -ae, danár; pecunia adesa, ṡapravleni danarÿ; pecunia privata, laſtni danarji; pecunia usuraria, uherni danár; pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, vela puloſmi reipar; stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát; symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
Celotno geslo eSSKJ16
denarius – samostalnik moškega spola
srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
desetak -a samostalnik moškega spola
1. srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
1.1 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo Pohlin
dvojak [dvoják] samostalnik moškega spola
  1. kovanec za dve enoti; pol krajcarja; vinar; dvojača; dvojak
  2. igralna karta z vrednostjo dve

PRIMERJAJ: dvojka

Pleteršnik
édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.-Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
Celotno geslo eSSKJ16
funt -a (funt, font) samostalnik moškega spola
1. v antiki utežna mera, približno 0,5 kg; SODOBNA USTREZNICA: funt, mina
1.1 priprava za merjenje mase česa; SODOBNA USTREZNICA: utež
2. v antiki utežna mera, približno 30 kg; SODOBNA USTREZNICA: talent
3. v antiki denarna enota različnih vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: talent, mina
3.1 kovanec v takšni vrednosti
4. prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
FREKVENCA: 75 pojavitev v 12 delih
Svetokriški
goljufati -am nedov. goljufati: de Moshje morio ohernio tribat, inu golufati nedol. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat nedol. ǀ je prepovedal suojga blishniga goluffat nedol. ǀ hozhemo … nashe blagu vboſim podeliti, nikar golofati nedol. ǀ ti ſi ijm resnizhnu oblubil velik lon dati, jest pak li ijh golufan 1. ed., inu vener meni vezh vervajo Kakor tebi ǀ sdaj ohernio tribash, inu golufash 2. ed. ǀ ohernjo triba, boge sijrote golufa 3. ed. ǀ kir kuli more mene goluffa 3. ed. ǀ Ima duei roke … s' eno nej da almoshno, s' to druga nej golufà 3. ed. ǀ ne laſheta, inu negolufata +3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite, golufate 2. mn. ǀ jamleio Kir morio, Kradejo, golufaio 3. mn. ǀ te preproste s'blagom golufajo 3. mn. ǀ obenimu shkode nedellaio, obeniga negolufaio +3. mn. ǀ nikar negolufaj +vel. 2. ed., aKu nezhesh ogolufan biti ǀ negolufaite +vel. 2. mn. per deſſetini tiga poſta, de bi vezhkrat na dan jeidili ǀ tedaj nikar negolufajte +vel. 2. mn., inu neuſamite blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ ta Kateri s'vodò je golufal del. ed. m, tudi v'vodi je bil shtraifan ǀ lety nejſo druge golufali del. mn. m, nej ſo kradili, nej ſo shentovali ǀ rajtingo dati, od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali del. mn. m → goljuf
Svetokriški
panada -e ž krušna juha, popara: celli dan neushyesh s'en vinar urednoſti, s' eno shupo, ali panado tož./or. ed. sa dobru vsamesh (V, 185) ← ben. it. panada, it. panata ‛krušna juha’
Svetokriški
petlar -ja m berač: ie bil prishal en petler im. ed. vus reſtargan ǀ Pride v' tvojo hisho en reſtargan, inu lazhen petlar im. ed. ǀ v' podobi eniga petleria rod. ed. ǀ v' podobi eniga petlerja rod. ed. ǀ kar dash petleriu daj. ed., ſam ſebi dash ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju daj. ed. dati ǀ persten s' roke vſame, inu petleri daj. ed. ga da ǀ najde eniga petleria tož. ed. polovizo od mrasa mertviga ǀ na gaſsi eniga petlerja tož. ed. najdesh ǀ petlery im. mn. bodo djali, nam nej kotel nikuli almoshne dati ǀ ſam Bug skuſi roko teh petleriou rod. mn. almoshno praime ǀ Sam Gospud Bug ſe je v' podobi teh petlariou rod. mn. prikasal ǀ ga pujdem is vſt teh petlerjou rod. mn. jamati ǀ Pride v'podobi teh petlerju rod. mn. proſsi en vinar ǀ bi neperpuſtil tulikajn petlariau rod. mn. na Svejti ǀ vbosim petlerjom daj. mn. yh daste ǀ vſe kar petleriom daj. mn. dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam, pſſam, kakor pak petleriam daj. mn. ǀ kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila, is katero petlerjam daj. mn. je almoshno dajal ǀ nepodelijsh en piſilz kruha petlariom daj. mn. ǀ ſtukrat vezh bosh v' nebeſſih prejel, kakor ti petlarjom daj. mn. dash ǀ na semlo Bug je poſtavil bogate, inu petlerie tož. mn. ǀ lazhne petlerje tož. mn. pak s'palzo s'hishe ſtepejo ǀ danarie je tem vboſim dal, inu ſame petlarie tož. mn. je goſtil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej petlery or. mn. Lazarus ǀ kakor je on dellal s'petlarij or. mn. ← bav. nem. Pettler < srvnem. betelære ‛berač’
Vorenc
poldrugi (pol drugi) prid., F16, acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih. puldrugi peharz, ali jeſſih; actabulum, -li, puldrugi peháriz; medimnus, -ni, vel medimnum, -ni, poldrugi mernik; numus cum dimidio, poldrugi vinar; palmides, sa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, poldrugi zhrével dolg; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; sesquihora, -ae, puldruga ura; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pol dnè, tú je puldrugi dán; sesquilibra, -ae, puldrugi funt; sesquimensis, puldrugi méſſiz; sesquimodius, -dÿ, puldrugi mèrnik; sesquiopera, -ae, puldrugi dán déllu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil[!] dolg, ali ſhirok; sesquipedes, -dis, puldrugi zrévil[!]; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
Svetokriški
pustiti -im dov. 1. pustiti: G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti: zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti: ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti: Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se: tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti: Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
Svetokriški
rajtinga -e ž račun, obračun: Ah moj Bug! kaj s'ena teshka rajtinga im. ed. bo leta ǀ bo samerkal, de niegova raitinga im. ed. je prekratka, inu de ſilnu doſti dolshan oſtane ǀ hozhem od te rajtinge rod. ed. danaſs govorit ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi daj. ed. poklizani ǀ kadar kuli bo dopadlu timu Krajlu Nebeskimu nas poklizat h' tej raitingi daj. ed. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat, njeh rajtingo tož. ed. zhistu, inu fliſsnu samerkajo ǀ kadar imajo rajtingo tož. ed. Bogu pred ſpovednikam dati ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo tož. ed. snami dellat ǀ ob taiſti nashi sadni uri bo Rihter Nebeski hotel od nas raitengo tož. ed. imeti ǀ G: Boga, katerimu ratengo tož. ed. bosh mogla dat ſe imash bati ǀ po moy rajtengi mest. ed. venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ nebomo mogli s' zhaſtio s' raitingo or. ed. vun priti ǀ hlapez nej mogal s' raitengo or. ed. vun priti ǀ zhakajo de bi rajtinge tož. mn. s'vamy ſturili ← srvnem. reitunge ‛račun’; → dati
Pleteršnik
škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
Celotno geslo Pohlin
škofica [škọ̑fica] samostalnik ženskega spola

kovanec majhne vrednosti, vinar, belič

Vorenc
škufica ž, F4, diobolaris, et re, kar je dvei ṡkuffici vrédnu; obolus, -li, obolus, je ena ſorta vage. Exod:30. ena ṡhkuffiza, nam siclus habet 30. obolos; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar; triens, -tis, en danár, velá tretji deil aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: škufica ž, numisma, -tis, shkufèza Hyp.251
Število zadetkov: 31