Zadetki iskanja
pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno; tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili
bósenski -a -o [sə] in bosánski -a -o (ọ̑; á; ȃ)
Bósenc -nca [sə] in Bosánec -nca m z -em preb. i. (ọ̑; á; ȃ)
Bósenka -e [sə] ž, preb. i. (ọ̑)
Bósenčev -a -o [sə] (ọ̑)
bósensko-hercegôvski -a -o [sə] (ọ̑-ȏ)
1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave
2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve
// ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti
3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost
4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje
// ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno
5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje
// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje
6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe
7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti
8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo
9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja
// knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
- mírno
prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
[in] mírna Bósna, míren kot ólje, mírna krí, mírne dúše, mírno krí, ne iméti mírnega trenútka, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, ohraníti mírno krí, [pa] mírna Bósna
Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.
Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.
Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.
Kako pregibamo kratice, npr. SMS in MSN? Ali jih pišemo z veliko začetnico?
delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hládno pŕho, [kot] hládna pŕha, pripráviti kómu hládno pŕho, učinkováti kot hládna pŕha
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Vse na Franu | 10 | 24 |
Slovarji
SSKJ² | 1 | 2 |
eSSKJ | 0 | 0 |
Sinonimni | 0 | 0 |
Pravopis | 3 | 4 |
ePravopis | 2 | 7 |
Sprotni | 0 | 0 |
Frazeološki | 1 | 3 |
Frazemi | 1 | 3 |
Pregovori | 0 | 0 |
Vezljivostni | 0 | 0 |
Vezljivostni G | 0 | 0 |
Vezljivostni NG | 0 | 0 |
Etimološki | 0 | 0 |
Etimološki | 0 | 0 |
NESSJ | 0 | 0 |
Zgodovinski | 0 | 1 |
Pleteršnik | 0 | 0 |
Prekmurski | 0 | 1 |
Pohlin | 0 | 0 |
Hipolit | 0 | 0 |
Vorenc | 0 | 0 |
Svetokriški | 0 | 0 |
Besedje16 | 0 | 0 |
eSSKJ16 | 0 | 0 |
Terminološki | 0 | 0 |
Kamnarstvo | 0 | 0 |
Davki | 0 | 0 |
Betonske konst. | 0 | 0 |
Farmacija | 0 | 0 |
Pravo | 0 | 0 |
Avtomatika | 0 | 0 |
Urbanizem | 0 | 0 |
Up. umetnost | 0 | 0 |
Tolkala | 0 | 0 |
Botanika | 0 | 0 |
Smučanje | 0 | 0 |
Gledališče | 0 | 0 |
Čebelarstvo | 0 | 0 |
Geologija | 0 | 0 |
Gemologija | 0 | 0 |
Geografija | 0 | 0 |
Planinstvo | 0 | 0 |
Narečni | 1 | 0 |
SLA | 0 | 0 |
Črnovrški | 0 | 0 |
Zadrečki | 1 | 0 |
Bovški | 0 | 0 |
Kostelski | 0 | 0 |
Ziljski | 0 | 0 |
Arhiv | 1 | 2 |
SSKJ | 1 | 2 |
SNB | 0 | 0 |
Svetovalnica
Jezikovna | 1 | 5 |
Oddajte vprašanje | ||
Terminološka | 0 | 0 |
Oddajte vprašanje |
Portali, korpusi
Franček |
Termania |
Gigafida 2.0 |
Nova beseda |
Korpus 16 |
Besede |
Besedišče |
Gos |
Predlagajte
Nove slovenske ustreznice |
Nove besede |