Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
.ba
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
Bosna in Hercegovina
IZGOVOR:
[píka bə̀á] tudi [píka bəá] in [píka béá] tudi [píka bẹá]
Pravopis
BíH BíH-a tudi BíH -- m (ȋ; ȋ) Bosna in Hercegovina
Celotno geslo ePravopis
BiH
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 BiH-aBiH samostalnik moškega spola
Bosna in Hercegovina
IZGOVOR:
[bíh]
BESEDOTVORJE:
BiH-ov
Celotno geslo ePravopis
BiH
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 BiH samostalnik ženskega spola
Bosna in Hercegovina
IZGOVOR:
[bíh]
Celotno geslo ePravopis
bogomil
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bogomila samostalnik moškega spola
pripadnik bogomilstva
IZGOVOR:
[bogomíl]
BESEDOTVORJE:
bogomilov
SSKJ²
Bósna -e ž (ọ̑)
pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno; tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili
Celotno geslo ePravopis
Bosna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bosne samostalnik ženskega spola
pokrajina v Bosni in Hercegovini
IZGOVOR:
[bósna]
BESEDOTVORJE:
Bosanec, Bosenc, Bosanka, Bosenka, Bosančev, Bosenčev, Bosankin, Bosenkin, bosanski, bosenski
ZVEZE:
in mirna Bosna
Pravopis
Bósna -e ž, zem. i. (ọ̑) |pokrajina v Bosni in Hercegovini|: v ~i
bósenski -a -o [sə] in bosánski -a -o (ọ̑; á; ȃ)
Bósenc -nca [sə] in Bosánec -nca m z -em preb. i. (ọ̑; á; ȃ)
Bósenka -e [sə] ž, preb. i. (ọ̑)
Bósenčev -a -o [sə] (ọ̑)
Celotno geslo Frazemi
Bósna Frazemi s sestavino Bósna:
[in] mírna Bósna, [pa] mírna Bósna
Celotno geslo ePravopis
Bosna in Hercegovina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bosne in Hercegovine samostalniška zveza ženskega spola
polno ime Bosna in Hercegovina
država v Evropi
IZGOVOR:
[bósna in hercegovína]
BESEDOTVORJE:
bosansko-hercegovski, bosensko-hercegovski
PRIMERJAJ:
Pravopis
Bósna in Hercegovína -e ~ -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |evropska država|: v ~i ~ ~i
bósensko-hercegôvski -a -o [sə] (ọ̑-ȏ)
Prekmurski
Bòsnia -e ž Bosna: Boznio KŠ 1771, A5b; Bosnia AI 1875, kaz. br. 3; Z-Bosnie Na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; V-Bosnii lidjé AI 1875, kaz. br. 3; zadoubo Bosnio KOJ 1848, 28
Celotno geslo ePravopis
bošnjaško-hrvaški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bošnjaško-hrvaška bošnjaško-hrvaško pridevnik
bošnjaški in hrvaški
IZGOVOR:
[bošnjáško-hərváški]
SSKJ²
míren -rna -o prid., mírnejši (í ī)
1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave
2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve
// ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti
3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost
4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje
// ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno
5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje
// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje
6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe
7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti
8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo
9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja
// knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
    mírno 
    prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
    // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
Celotno geslo Frazemi
míren Frazemi s sestavino míren:
[in] mírna Bósna, míren kot ólje, mírna krí, mírne dúše, mírno krí, ne iméti mírnega trenútka, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, ohraníti mírno krí, [pa] mírna Bósna
Pravopis
Mláda Bósna -e -e ž, stvar. i. (á ọ̑) zgod. |politično gibanje pred prvo svetovno vojno|
Jezikovna
Pomen pridevnika »postjugoslovanski«

Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.

Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.

Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.

Jezikovna
Pregibanje kratic in zapisovanje sklonil

Kako pregibamo kratice, npr. SMS in MSN? Ali jih pišemo z veliko začetnico?

Celotno geslo Frazemi
pŕha Frazemi s sestavino pŕha:
delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hládno pŕho, [kot] hládna pŕha, pripráviti kómu hládno pŕho, učinkováti kot hládna pŕha
Jezikovna
Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ...

Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?

Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?

Število zadetkov: 22