Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dèž -jà tudi -ja [dəž-m (ə̏ ȁ, ə̀)
1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven dež; dež in sneg; dež z vetrom; debele kaplje dežja; govorila je ko dež hitro, veliko; drži se ko dež v pratiki čemerno; potreben je spanja kot suha zemlja dežja; hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež / kisli dež ki vsebuje raztopljene žveplove in dušikove okside
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca; iz lokomotive je buhnil dež isker; dež izstrelkov, kamenja, krogel
● 
ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
♦ 
agr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astron. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev
Pravopis
dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|
Celotno geslo Sinonimni
dèž1 -jà m
padavine v obliki vodnih kapeljpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. dežek, knj.izroč. deževanje, star. moča, ekspr. mokrota, nar. primaka
GLEJ ŠE SINONIM: veliko3
Celotno geslo Sinonimni
dèž2 povdk.
GLEJ SINONIM: deževno
Celotno geslo Frazemi
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki, držáti se kot dèž v prátiki, govoríti kot dèž, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, jokáti kot dèž, kot puščáva dežjà, množíti se kot góbe po dežjù, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, potrebováti kàj kot puščáva dèž, príti z dežja pod káp, rásti kot góbe po dežjù, vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, z dežjà pod káp
Celotno geslo Etimološki
dȅž dežjȁ m
Pleteršnik
də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — (gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
Vorenc
dež mF20, appluitdeṡh perpada; appluo, -eredeṡh perpadati; cataractaen velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arumvodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -umpodeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluviumenu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -risen nagel deṡh, ploha; imber gelidusen merṡel deṡh; imber grandinisdeṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -umdeṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rummavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -jien ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -aeen plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; plueredeṡhiti; pluitdeṡh grè, deṡhy; pluteus, -eiena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -aedeṡh; procella, -aevihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -distih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvianagla ploha deṡhja; sudum, -dilipú vremè po daṡhji, vedrú
Svetokriški
dež -(j)a m dež: nanaglom je desh im. ed. shal, kakor de bi s' shkafam lil ǀ kadar deſs im. ed. grè, ali ſonze ſije ǀ de ſi glih deſs im. ed., inu ſnejh grè ǀ k'ſadnimu de ſe deshu im. ed. ulije ǀ tam nihdar nej deshia rod. ed., snejga, inu vejtra ǀ ena kapla deshia rod. ed. nepade ǀ ſe boij desha rod. ed., blata, vejtra ǀ ſa volo deſſa rod. ed. nej ſo mogli na lovu pojti ǀ Sapovedaj aku moresh deſsu daj. ed. de ne bo tebe ſmozhil ǀ Zhe S. Vilfridus Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh tož. ed. ſproſſil ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie mest. ed. ǀ pod deshiam or. ed., pod tozho, pod grumam ǀ Sa desham or. ed. pride lepu ureme ǀ vus svejt s'deshiam or. ed. konzhajo
Besedje16
dež sam. m ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Gemologija
dèž dežjà m
Geografija
dèž dežjà m
Planinstvo
dèž -já m
Črnovrški
dež
Zadrečki
dež m
Bovški
dež gl. daža, štrkovec
Celotno geslo Kostelski
dežˈdaš ˈdaža m, mn. daˈžȯːvė
Jezikovna
Besedna družina s korenom »dež«

Zanima me, če spada deževnik v isto besedno družino kot dež.

Tolkala
bóben za dèž -bna -- -- m
Gledališče
bóben za dèž -bna -- -- m
Število zadetkov: 31