Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Besedna družina s korenom »dež«

Zanima me, če spada deževnik v isto besedno družino kot dež.

Jezikovna
Izvor priimka »Pišot«

Zanima me, kako je nastal priimek Pišot. Najdemo ga predvsem na Vipavskem, v Selu in Batujah, nepretrgoma zadnjih 400 let. Hvala za odgovor, pa tudi sicer za zanimiva jezikovna pojasnila v tem kotičku.

Jezikovna
Ločila v premem govoru

Zanima me, ali so ločila v spodnji povedi zapisana pravilno. Ko je Galileo Galilei rekel: »In vendar se vrti,« so se iz njega norčevali.

Jezikovna
Polglasnik in knjižni jezik

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: . Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: , mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

Jezikovna
Polglasnik v imenu »Trst«

Na kateri črki je ostrivec za polglasnik v besedi Trst?

Jezikovna
Prešernov smenj: kako sklanjamo besedo »smenj«

V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.

V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.

Jezikovna
Tvorba pridevnika iz besedne zveze »križev pot«

Zanima me, katera bi bila najustreznejša pridevniška tvorjenka iz besedne zveze križev pot: križepoten, križpoten (mislim sicer, da je to tvorjenka iz križpotja), križevpoten – ali tovrstne tvorbe sploh niso smiselne in je bolje uporabiti desni prilastek, npr. snov križevega pota?

Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka in povedka

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

  • V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
  • Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
  • V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
  • Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Jezikovna
Ujemanje v stavku z neštevnim osebkom: »Sneg je padavina«

Katera definicija snega je pravilna? Sneg so padavine v obliki snežink. ALI Sneg je padavina v obliki snežink.

V SSKJ piše, da se samostalnik padavina navadno uporablja v množini, tudi v pomenski razlagi besede sneg v SSKJ je ta samostalnik uporabljen v množini. V Geografskem terminološkem slovarju je geslo padavina (v ednini) in v sestavku so podpomenke sneg, dež, sodra, toča.

Jezikovna
Vejica pred odvisnim stavkom, ki sledi večbesednemu vezniku »in sicer«

Prosil bi za pojasnilo, ali se vejica poleg pred večbesednim veznikom in sicer piše tudi za njim, če se besedilo nadaljuje z odvisnim stavkom (npr. ... v primerih iz 100. člena zakona, in sicer(,) če je ...).

Pri razreševanju tega vprašanja sem si pomagal s primeri besedil, vezanih na pravopisna pravila, vendar ta ponujajo nasprotujoča si tolmačenja.

V pravilu 449 Pravopisa 2001 je napisano besedilo S poševnim ali z oglatim oklepajem zaznamujemo tudi posege v tuje besedilo, in sicer ko kaj izpustimo (v tem primeru napišemo v tak oklepaj tri pike), zamenjamo ..., ki podpira tolmačenje, da vejice ni. Tudi besedilo Glede sklicevanja na dele besedila, ki jih uvajajo številke ali črke, daje pravopis napotek le pri številkah, in sicer da kadar številka zaznamuje glavni števnik, pike ... (Tina Lengar Verovnik, november 2014: Pravna besedila: oklepaj in druga ločila) podpira tolmačenje, da vejice ni. Temu nasprotno tolmačenje ponuja besedilo Informacija o časovni umeščenosti je sestavljena iz dveh podatkov, in sicer, da bodo nagrade podelili, (1) ko bo potekala proslava, (2) ta proslava bo ob slovenskem kulturnem prazniku. (Manca Černivec, januar 2020: Določanje prislovnega določila).

Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj pri navajanju dvo- ali večdelnih veznikov

Zanima me, ali se piše niti-niti, niti - niti, niti–niti, niti – niti (stični oziroma nestični vezaj ali pomišljaj).

Jezikovna
Zakaj pišemo imena letal in kratice z malimi začetnicami oziroma črkami?

Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...

Kaj menite vi?

Število zadetkov: 12