Zadetki iskanja
bábji bábja bábje pridevnik [bábji]
FRAZEOLOGIJA: babja vera, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba
- 1. neformalno, slabšalno ženski
- 1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
FRAZEOLOGIJA: babja vera, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba
dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]
ETIMOLOGIJA: ↑dež
- 1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela
- 2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik
- 2.1. ta goba kot hrana, jed
- 3. vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka
- 4. kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela
- 5. ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik
ETIMOLOGIJA: ↑dež
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
- 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
- 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
- 1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
- 2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
- 3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
- 4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm] FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
izmíti izmíjem dovršni glagol [izmíti]
- 1. s tekočino, zlasti vodo, očistiti
- 1.1. s tekočino, zlasti vodo, odstraniti umazanijo, odvečne, neželene snovi; SINONIMI: izplakniti, odplakniti
- 2. ekspresivno odstraniti kaj neugodnega, obremenjujočega; SINONIMI: ekspresivno izplakniti, ekspresivno odplakniti
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
- 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
- 3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
- 4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
- 6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
maréla maréle samostalnik ženskega spola [maréla]
- 1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik
- 2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik
- 2.1. neformalno ta goba kot hrana, jed
- 3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
- 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
- 2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski]
ETIMOLOGIJA: ↑monsun
- 1. ki je v zvezi z monsunom 1.
- 1.1. ki spominja na monsun 1. ali je tak kot pri monsunu 1.
ETIMOLOGIJA: ↑monsun
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
- 1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
- 2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
parazól parazóla samostalnik moškega spola [parazól]
- 1. neformalno priprava z zložljivim platnom in ročajem ali stojalom za zaščito pred soncem
- 2. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik, neformalno marela
ríba ríbe samostalnik ženskega spola [ríba]
FRAZEOLOGIJA: mala riba, molčati kot riba, plavati (kje) kot riba v vodi, počutiti se kot riba na suhem, počutiti se kot riba v vodi, velika riba, zdrav kot riba, znajti se kje kot riba v vodi, Riba smrdi pri glavi., Velike ribe žrejo male.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. ryba, hrv., srb. rȉba, rus., češ. rýba < pslov. *ryba, nejasnega izvora, morda iz ide. *ūrbah2 ali *i̯ūrbah2, prvotno nekako *‛v vodi živeča’, sorodno s stind. vā́r ‛voda’, toh. A wär, lat. ūrīna ‛seč’, stnord. úr ‛droben dež’, litov. jū́ra ‛morje’ - več ...
- 1. vodna žival, ki diha s škrgami, se premika s plavutmi in ima navadno luske; primerjaj lat. Pisces
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
- 2. vaba v obliki ribe za lovljenje rib
FRAZEOLOGIJA: mala riba, molčati kot riba, plavati (kje) kot riba v vodi, počutiti se kot riba na suhem, počutiti se kot riba v vodi, velika riba, zdrav kot riba, znajti se kje kot riba v vodi, Riba smrdi pri glavi., Velike ribe žrejo male.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. ryba, hrv., srb. rȉba, rus., češ. rýba < pslov. *ryba, nejasnega izvora, morda iz ide. *ūrbah2 ali *i̯ūrbah2, prvotno nekako *‛v vodi živeča’, sorodno s stind. vā́r ‛voda’, toh. A wär, lat. ūrīna ‛seč’, stnord. úr ‛droben dež’, litov. jū́ra ‛morje’ - več ...
svinčén svinčéna svinčéno pridevnik [svinčén]
ETIMOLOGIJA: ↑svinec
- 3. v nekaterih zvezah v obliki svinčeni, ekspresivno za katerega so značilni (politični) pritiski režima, zlasti komunističnega, socialističnega
ETIMOLOGIJA: ↑svinec
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost