Zadetki iskanja
narájati se -am se
1. množiti se, ploditi se: Narájajte ſze, ino rodite BRM 1823, 418; narájajte ſze SIZ 1807, 7; navküpe sze tam bodo narájali TA 1848, 71; vidévsi, ka ſze je 'ſidovſztvo mocsno narájalo KM 1796, 32; naj bi ſze lidjé narájali SIZ 1807, 8
2. nastajati, pojavljati se: miloſcsa i mér ſze narájaj med vami KŠ 1771, 703; Szlaboſzt ſze vmeni narája BKM 1789, 415; Szlaboſzt ſze vmeni narája SŠ 1796, 145; Gmajne .. i narájale ſzo ſze vſzáki dén KŠ 1771, 391; Narájo de ſze nyegov dár BKM 1789, 429; Narájo de ſze nyegov dár SŠ 1796, 159; Szmilenoſzt ſze naj vám narája KŠ 1771, 758; Szkazlivoſzt naj ſze ne narája BKM 1789, 398; Naj ſze cseſzti narája práva pobo'znoſzt BRM 1823, 315; naj bi ſze narájao národ cslovecsánſzki SIZ 1807, 8
1. peljati, spravljati koga ali kaj z enega mesta na drugo: zapovedao ga je med vojſzkov pelati KŠ 1771, 410; ne odvé'ze gyüncza ſzvojga i pela ga napájat KŠ 1771, 216; primte ga i pelajte ga ſzlobodno KŠ 1771, 149; ka ga vszepovszéd kamkoli de nyé pelao naszledüvali KOJ 1848, 7; Gda bodo pa váſz pelali vu ſzpráviſcse KŠ 1771, 211; I, gda bi ga pelao vrág na edno viſziko gorou KŠ 1771, 175; I, gda bi notri pelali roditelje to dejte KŠ 1771, 170; ino je nyou k-tomi prvomi csloveki, k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; gori ſzo ga pelali vu zgorányo hi'zo KŠ 1771, 370; Ocsa szo me ze pelali KAJ 1870, 5; Omedléno kralico szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. voditi koga kam: Scséjo oni tebé ſzebom, Vnebéſza li pelati BKM 1789, 106; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Vnyega ztezaj hotte. On vnebéſza pela BKM 1789, 12; I po sztezi ſzpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya KAJ 1848, 9; Da náſz ne ſzkvarijo Vpekeo ne pelajo BKM 1789, 18; Ki pride Vu nebeſzki Orſzág nász pelat BKM 1789, 9; ſztvoim ſzvétim Dühom pelai mené SM 1747, 46; Hodi, i pelaj me kraj KŠ 1754, 262; Da náſz Pelaj gori vu nebeſzko radoſzt BKM 1789, 56; i zmouk Pelaj náſz vſze gori k-ſzebi SŠ 1796, 144; Pelaj po nyem vsze sztvojrênye, Bog, na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6; bode .. ino pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Pelao me bou v'zitek vecsni KŠ 1754, 270; Düjh te iſztine, pelao de váſz vu vſzo iſztino KŠ 1771, 319; Vöri da te bode pelao vu bláj'zenſztvo SŠ 1796, 11; ſtera je nyé na onoga potrdjávanye pelala, ka Moj'zes právi KŠ 1754, 3b; vlovleno je pela vlovlenyé KŠ 1771, 580; naj pokojni i tihi 'zitek pelamo vu vſzoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 636
3. voditi, usmerjati: jezik szvoj i pero prav pelati KOJ 1845, 6; Za torke záto tesko prôti hercegovinancom boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; Nego podmetávam tejlo moje i vu ſzlü'zbo je pelam KŠ 1771, 508; kabi komi ono skér, ſtera na tou pela, bránili KŠ 1771, A4b; Vsze eta dela ruszkoga vladára rôka pela AI 1875, br. 2, 2; hercegovináncom, ki bojno po szoldacskom pelajo AIP 1876, br. 2, 3
4. biti usmerjen kam, držati: i ſirouka pot pelajo na ſzkvarjenyé KŠ 1754, 143; ktim 'zeleznim vrátam, ſtera vmeſzto pelajo KŠ 1771, 379; tou vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b
pelàti se pèlam se
1. peljati se: I ſztoupo je Jezus vu ládjo, prejk ſze je pelao KŠ 1771, 27
2. opravljati se, potekati: szvoja szedsztva i tanácsivanye sze po vszakoga poszlaniksztva országa jezika pela AI 1875, br. 1, 1; szo tudi szpoznali to, ka vu preminocsih letaj sze vértüvanye lagoje pelalo AI 1875, br. 2, 1; Kapernaitánczi ſze od telovnoga kdühovnomi krühi pelajo KŠ 1771, 282
pelajóuči -a -e vodeč: jeli ſze ſcsé nadale od vſzakovacske prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209
pèlavši -a -e peljaje: Pelavſi ga pa za rokou notri ſzo ga pelali v-Damaskus KŠ 1771, 368; I pelavſi te ládje kzemli, naſzledüvali ſzo ga KŠ 1771, 180; I pelavſi ſze prisli ſzo vzemlo Genezáret KŠ 1771, 49
pèlani -a -o peljan, voden: i pelan je v dühi vu püſcsávo KŠ 1771, 175; Gda bi pa mogao notri pelani biti med vojſzko KŠ 1771, 410; Jezus pred Annása, i Kajfása pelani KM 1783, 72; Vſzáka ſztvár de trpetala, ino pred ſzodcza pelana BKM 1789, 437; Ta skrinya je pa nej pelana na kouli KM 1796, 61; Pelana ſzta pa i dvá drügiva hüdodelnika KŠ 1771, 252; i v robſztvo bodo pelani med vſze pogane KŠ 1771, 243; knejmim bolvanom kak ſzte pelani KŠ 1771, 514; Notri ſzo pelani vu palacso KM 1796, 30; Da je odprávogasztrána pelano vértüvanye za skodlivo kázalo AI 1875, br. 2, 4
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223
ponávlati se -am se
1. ponavljati se: I cſi de ſze ponávlao beteg, povéksaj Goszpodne i ti tvojo miloscso KM 1783, 188
2. obnavljati se, prenavljati se: Jeli ſze je du'sen cslovik ponávlati vu eti trej Bo'sánſzki jákoſztaj KMK 1780, 93; orszácski Jezik, nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati, i ponávlati KOJ 1833, X; V-miri dáj vszêm prebivati I v-dobrom sze ponávlati KAJ 1848, 207; cslovik dönok ſze notrejsnyi ponávla od dnéva do dnéva KŠ 1754, 192; dönok te znotrejsnyi ſze ponávla KŠ 1771, 536; Cslovecsega tejla jálnoſzt, i bátrivnoſzt tejm ſze bole ponávla BKM 1789, 448; tejm ſze bole ponávla SŠ 1796, 105; ár jasz szamo tô 'zelém, da bi sze vi ponávlali vu znanoszti düsevnoj ino telovnoj AIP 1876, br. 6, 1; naj ſze vu dobrom deli ponávlam KM 1783, 68; Sz-kelikim je pa ſztarejsi poſztano, tejm bole ſze je ponávlao vu onom KM 1790, 56; molitev moja sze nesztanoma ponávlala TA 1848, 27
1. pripravljati: da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati i po nyem ſzebi lüſztvo ſzprávlati KŠ 1754, 11a; idem ſzprávlat vám meſzto KŠ 1771, 313; naj i krüh eſcse onoga ſzprávla KM 1796, 7; I Düso vam poprávla, na pôt nebeſzko ſzprávla BRM 1823, 8; Szprávla vsze na pôt vecsnoszti KAJ 1848, 9; Liki ki dobra dela ſzprávlamo KŠ 1771, 543; Orszácski Ocsáki pa szprávlajo ednáki Jezik KOJ 1833, XIII; Pri nyem [ognju] správlajo i obeda BJ 1886, 8; ne ſzprávlai grehe na drüge grehe SM 1747, 82; Goſzpoud, da delavcze ſzprávlaj vu tvojo 'zétvo KŠ 1771, 851; Vſzrczi mem meſzto ſzprávlaj BKM 1789, 7; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; naj decza roditelom ſzprávla blágo KŠ 1771, 551; ſzo me nej najsli, ka bi vkup bej'zanye lüſztva ſzpravlao KŠ 1771, 417; nego pouleg laſztivni 'zél ſzi bodo vucsitele ſzprávlali KŠ 1771, 651
2. delati, da kdo pride v kako stanje, da je deležen česa: Boug ſzi ne dá z-ſzébe ſpota ſzprávlati KM 1790, 74; Pouleg nepokornoga ſzrczá ſzvojega ſzprávlas ſzrd KŠ 1754, 75; i ſzprávlao je je na mér govorécsi BRM 1823, 360; geto je i mater szvojo k-szebi vzéo i veszéle dni ji szprávlao KAJ 1870, 22; Ti pa ſzprávlas ſzám ſzebi ſzrditoſzt KŠ 1771, 450; náſz lübi i vſze dobro ſzprávla KŠ 1754, 215; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; Preſzvejti vſzo temnoſzt, Ka ſzprávla nám 'zaloſzt BKM 1789, 382; Ovo, ete nemir szprávla TA 1848, 6; zakaj ji dreſzélnoſzt ſzprávlate KŠ 1771, 146; Bláj'zeni ſzo vſzi, ki mér ſzprávlajo BKM 1789, 254; Ali ſz-tem ſzi ſzprávlao Moj haſzek BRM 1823, 32
3. delati, da kdo kaj izgubi: od postenyá i szlü'sbe szprávlati KOJ 1845, 17; pren. ftiči žabe sveta spravljajo AI 1878, 25
správlati se -am se
1. pripravljati se: Nego bole ſze je nám kſzmrti ſzprávlati BKM 1789, 406; Goszpodne predevszêm sze pred tébe scsém szprávlati TA 1848, 5; Simonyi miniszter sze povrcsti szprávla csészt szvojo AIP 1876, br. 1, 8; Oh, ſzprávlaj ſze, zdaj je vrejme BKM 1789, 409; Veſzélo ſze ſzprávlaj na dén Kriſztusevi SŠ 1796, 10; Verno lüdſztvo, ſzprávlaj ſze, Jezus zdâ prihája KAJ 1848, 6; Szprávlajmo ſze na ſzmrt krscseniczi SŠ 1796, 8; 'Zivte ſzrecsno, Szprávlajte ſze za nami BKM 1789, 422; 'Zivte ſzrecsno, Szprávlajte ſze za nami SŠ 1796, 117; ſto bode ſze ſzprávlao na boj KŠ 1771, 518; Csi ſze nemo k-onomi ſzprávlali, Nemo mogli dobro preminouti SŠ 1796, 19
2. zbirati se: Ár, gde bode mrlina, tá bodo ſze ſzprávlali i orli KŠ 1771, 81; V eti dnévi, gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztvo vkup ſzprávlalo tak KŠ 1771, 210; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijoſze KŠ 1754, 240
3. povzročati: i roda neſzkoncsano naprej racsúnanye, ſtera bole ſzpitávanya ſzprávlajo KŠ 1771, 634; Sámſona, ka bi ſze 's-nyega ſpot ſzprávlali KM 1796, 50
spravlajóuči -a -e pripravljajoč: Szprávlajoucsi ſzami ſzebi dober fundamentum na priſeſztno vrejmen KŠ 1771, 643
správlavši -a -e spravljajoč: Prvi dén tyedna vſzáki vaſz tá deni pri ſzebi ſzprávlavſi, ka ſze nyemi dobro vidi KŠ 1771, 525
správlani -a -o
1. spravljen, prepeljan: Ládje, z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávleno AIP 1876, br. 2, 7
2. pridobljen: Mir daj, bláznik, nyegovi trüdov Te'zko szprávlenomi szádi KAJ 1848, 279
3. sprejet: szprávlane právde miniszterium more doprneszti AI 1875, kaz. br. 2
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14
trepetàti se -èčem se tresti se: i fundamentomi gôr szo sze gibali i trepetali TA 1848, 13; Trepetlika se skoro vsigdár trepeče AI 1878, 46
trepečéči -a -e trepetajoč: Drgecsécsi i trepecsécsi ercsé KŠ 1771, 367; Ta 'zena pa bojécsa i trepecsécsa znajoucsa, ka je vcsinyeno na nyej KŠ 1771, 116
trepetéči tudi trepetóuči tudi trepetóči -a -e trepetajoč: predszednika szta sztrepetécsim glászom glász dála AIP 1876, br. 2, 1; 'Zene doli po vehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; Pa csibi v-etom lôgi edno trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; Vidoucsa pa ta 'zena, trepetoucsa ide naprej KŠ 1771, 195
trepetajóči -a -e trepetajoč: Bôg! trepetajôcs dvojimo Vu 'zitka pogübeli KAJ 1848, 368; tak da szirôta rêtkogda trepetajôcs i szkoro razmocsana vuide szmrti KAJ 1870, 57
1. vleči, s silo povzročati premikanje: Húzni; vlejcsti KOJ 1833, 160; zgrabivſi vlekli ſzo nyidva na placz KŠ 1771, 392; i nej ſzo ga (vlák) vecs mogli vlejcsi od vno'zina rib KŠ 1771, 334; i popadnovſi Pavla vlekli ſzo ga vo z-czérkvi KŠ 1771, 409; pren. Csi je szlejdnya litera krátka a ali e, tiszto more kám v-genitivusi, kám v-ovi casusai vlejcsti KOJ 1833, 22
2. potegovati se, prizadevati si: Borits sze rejszan prime za vogerszko koróno vlejcsti KOJ 1848, 27; kak me tejlo vlecsé na hüdo po'selejnye KM 1783, 122; Za ſzebov 'zaloſzt vlecsé BKM 1789, 280; Moja szlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; vlejcſi, moje ſzrczé ktebi KŠ 1754, 226; Vlêczi mi ſzrdcze k-ſzebi BRM 1823, 463; Vlêczi me od szvêta k-szebi KAJ 1848, 172; Vezniki, Szamosztojécsi ne vlecséjo za szebom drügoga veznika AIN 1876, 66; vſze bom za ſzebom vlejkao KŠ 1771, 308; nego csi ga bode Ocsa, ki je mené poſzlao, vlejkao KŠ 1771, 285; Tak ſzi me i ti kszebi vlejko BKM 1789, 416; Szrcé Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Ako me je Te ſzvejt, od Bogá vlejko SŠ 1796, 135; Oni, ki szo z-kraliczov vlekli KOJ 1848, 54; Kſzebi vlejcſi té dén BKM 1789, 21; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Kaje k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; i nyé, liki vlicsé po na dobrouto Bo'zo KŠ 1771, 433; oſpotávczov, ki bodo vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Ocsa moj, vlejczi i mené k-tebi KM 1783, 219
vléčti se tudi vléjčti se tudi vléjči se vlèčem se
1. vleči se, premikati se: ktebi ſze vlecsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227
2. trajati: Do protoletja de sze tô tak vleklo AIP 1876, br. 2, 6
vlečéči tudi vličéči tudi vlečévči -a -e vlekoč: sli bodo vlecsécsi vlêko szemena TA 1848, 107; Saulus, vlicsécsi mo'zé i 'zene KŠ 1771, 364; edno szrno sztrêlo i tô velikom vehéri domo vlecsévcsi, 'zeni eto pravo AI 1875, kaz. br. 7
vlèčeni -a -o vlečen: popádjeni od poganov, vlecseni po braſzklavoj zemli KŠ 1771, 101; Evangyeliſta ſz. Marko po braſzklavoj czeſzti Vlecseni BKM 1789, 329; pren. szo sze nej dopádnile nike sztáre, po lüsarszkom vlecsene peszmi KOJ 1845, 14
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
1. še, izraža dodajanje, nadaljevanje, ponavljanje: ino i esche zdai me hráni ino bráni TF 1715, 21; poglédne, ino na vpamet vzeme, ako je on eſcse na tom ſzveiti SM 1747, 42; kai je ſztvoro, eſcse obdersi, ráhni SM 1747, 34; Ketim ricsém ſze escse lejhko denejo molitvi KŠ 1754, 188; Grejsniczke ſzmo escse za volo ne vmorjenoga tejla KŠ 1771, 442; liki je on Kriſztuſa, tak je Kriſztus, i eſsce bole, nyega lübo KŠ 1771, 259; Ovczé i vsze 'zivino, escse i vsze zvirje TA 1848, 7; Margêca escse eden pogléd vrgla na dete AI 1875, kaz. br. 8
2. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: ali escse ſze je nej ſzkázalo, ka bomo KŠ 1754, 97; Vüpas ſze eſche zvelicſati TF 1715, 37; Neili esche ſzamo tou, nego i vu Bogi ſze hválimo SM 1747, 18; Eſcse malo, i te ſzvejt me vecs ne de vido KŠ 1771, 314; escse ſzte i vi brezi rázuma KŠ 1771, 51; Ka vadlüje eſcse Katolitsanſzki krſztsenik KMK 1780, 9; gda je Bo'za ſzlu'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Csigli ſzmo mi eſcse decza, nej nám trbej KM 1790, 20; escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833 VII; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalehci KAJ 1870, 6; Po novom leti, zná bidti escse prvle AI 1875, kaz. br. 8; ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3; Med tém se ešče zmejne spozábijo BJ 1886, 3
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151
1. gotov, nedvomen: vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 137; Od ſteroga, ka mi je gvüsnoga piſzati goſzpodni, nemam KŠ 1771, 420; Májo pa gviſno i czeilo odküplenyé zonih tſakati SM 1747, 30; prepovidávanye oni dejl, od ſteri ſzmo gvüsni KŠ 1771, 161
2. prepričan, trden: Ja ſzem gvüſen, ka ni ſzmrt nemore náſz odloucſiti KŠ 1754, 137; naj vuvſzem etom gvüsen bodem KŠ 1754, 237; Vete kaibi jaſz gviſni biu, kaiſzo tálove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Sztejm náſz gvüsne cſini, ka ſzmo mi odküpleni KŠ 1754, 111; Ka bi náſz gvüsne vcsino KMK 1780, 17
3. določen, neki: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b; z-sterov sze dugoványa gvisna kelikôcsa znamenüje AIN 1876, 31; ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Ali ni gvüsnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; da szi stevecz med stenyôm odejhne do gvisnoga csasza KOJ 1833, 9; ki vszákom leti na gvisno vremen sze za szoldáka pozové AIP 1876, br. 1, 3; je potrebno bilô edno gvüsno mero sztopája gorivzeti KAJ 1870, 65; vsze ono, stero gvisno oszobo znamenüje AIN 1876, 10; da vu gvüsnom dugoványi eden od drügoga viſzi KM 1790, 84; ka či se krmijo v gvüšnom vremeni AI 1878, 24; naj gvüsne Czérkvene ſzvoje Cseſzti ſzpunyávati morejo KMK 1780, 85; z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávlano AIP 1876, br. 2, 7
gvìšnejši -a -e bolj gotov, zanesljivejši: nouva vöra je le'sejsa, ta sztára gvisnejsa KOJ 1845, 79
nájgvìšnejši -a -e najbolj zanesljiv: Tá maloprvo povejdana regula je nájgvisnejsa KOJ 1833, 22
járno -ga sam. spomladi posejano žito: je gorizoráno i járno poszejáno AI 1875, kaz. br. 8; nisteri vért de mogo na protolje gororati i z-járnom poszêati AIP 1876, br. 1, 8
1. kako, izraža vprašanje po osebi, načinu dejanja: Kak ſze zové on, ſteroga je Bog z-tákſim tálom za Odküpitela, ino Zvelicſitela poſzlal SM 1747, 10; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7
2. izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10
3. v vezniški rabi za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: csi ſze na prekléte Zglédnemo i na nyih mántre, Kak brezi ſzmrti vmérajo KŠ 1754, 274; Naſzlejdnye ſze mámo vcsiti kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: Kak ſzlatka ſzo cselüſzti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; Oh Jezus Kriſztus! kak dugo Odlásas tvoj ſzoudnyi dén KŠ 1754, 272; Ah kak ti morem za ono tvojo nezrecseno miloscso zahváliti KM 1783, 6; Kak velika potrejbcſina je pa bila na ete knige zdaj vetom vrejmeni, vſzáki ſzi lejko premiſzli BKM 1789, 5; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi, naj bi KM 1796, 4; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko SŠ 1796, 5; Ka máte vi csiniti, I kak blá'zeni biti BRM 1823, 6; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti [Boga], Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Goszpôd nas, kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 8; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9
1. ko, izraža a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: Cſi vu Krisztuſi 'zivés, Kak vö ſzvejta preminés, Zangyelmi vnebéſzi BKM 1789, 15; Ali kak je 'snyouv [brado] gori zvézanov naprej priſao, glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; Ednôk, kak szta domô prisla z-sôle, je nyima mati jaboki podelila KAJ 1870, 17; Kak je szuncza toplôcsa nárasztvo goriobüdila, pokázalo sze, ka sznêg szetvam skôdo AI 1875, kaz. br.; Te [Srbi] szo tüdi krédi, ka do sze prêk granice pascsili, kak sze boj zacsne AIP 1876, br. 7, 1; te je nazáj prišo i kak se domá zgláso [gospod], njegov pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8 b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: Vtiſsi nyega veliko boleznoſzt pervle, kak preminé SM 1747, 63; Goſzpoud, potom kak je on ſnyimi gucſal, gorie vzétbil vu Nebéſza SM 1747; jo je vſrczé csloveka vſzádo, ſtero je potom kak ſzo 'Zidovje z-Egyptoma vö prisli vozgláſzo KŠ 1754, 7; ſze je du'sen cslovik ponávlati vu jákoſztaj: 1. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93; Koga kak ſzo zaglednoli, Vſrczi ſzo ſze radüvali BKM 1789, 94
2. kakor hitro: [Kristus] ki kak ſze jenaroudo taki ſze preganyao KM 1783, 235; Czaſzar ga prime, kak tá pride BKM 1789, 328; Ti pobo'zni ſze preczi 'zaloſztio, kak naj prvle vpamet vzemejo, ka ſzo vgrejſili KŠ 1754, 73; právo volo má, da kak náj prvle de mogoucse, ſzvoji grejhov ſze ſzpovej KMK 1780, 73
1. majhen, mali: Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; Ne boj ſze máli ſereg KŠ 1771, 213; Li máli csaſz trpi nyeg’vo odhájanye BKM 1789, 406; da bi eden máli csaſz po ſzvojem trudi KM 1783, 216; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Máli vucsenik knige neszé KAJ 1870, 6; Máli vért AI 1875, kaz. br. 8; máli dervár neprehenjano klüka AI 1878, 3; ſlab sem ino máli BJ 1886, 7; Dokecs je decza mála bila KM 1790, 84; Eta mála stvár je bole nücliva AI 1878, 10; ki ſzi tüdi edno málo deite poſztano ABC 1725, A6b; bilou je zburkanye nej málo med vitézmi KŠ 1771, 380; je i máloga gucsa bio KŠ 1771, 431; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega TA 1848, 9; ka je vu šoli od máloga Jezuša zaslišala BJ 1886, 4; neili leprai drügi nábosni knig, nego eſche i ete mále kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; záto tákſim vámje potreibno biti, kako toi máloi Deczi TF 1715, 8; záto jako máli ali berſei nikakvi haſen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ino povéksávai tvoi mali sereg ABC 1725, A7a; vzemi záto ete máli dár KŠ 1754, 12a; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; Edna mati je ednoga máloga sziná mela KAJ 1870, 187; kágda bi mogli vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6; steri zdai edno malo vreime ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; csi za kaksté málo delo Bogá zezávamo KŠ 1754, 21; ka nebi prikázao toti málo iszkro KOJ 1833, IIII; Po malom vrejmeni pa, priſztoupili ſzo niki KŠ 1771, 92; ka bodes cſinécſi cſi de ti po malom császi pravo KM 1783, 205; po malom vrejmeni i vám je ſzem priti SŠ 1796, 78; pa gvüsno domá osztáne pri szvojem málom pojbeci AI 1875, kaz. br. 7; vu máloj hüdoubi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; neboidi náz ſzrám ſztov malov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; naj bi kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti máli ali dönok puni kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ka nebi mojim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; na vogrszki Jezik vcsiti szvoje mále vucsenike KOJ 1833, III; či tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3; odzvüna se povékša z obsednjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; dobro delnikom, velikim i malim SM 1747, 2; Vſzejm lidém, velikim ino málim KŠ 1754, 4; Proſzimo obarui náſz tve verne, velike ino male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj velike i mále KŠ 1754, 267;
2. mali: ſzem pa pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa czejli návuk razdejlo KŠ 1754, 5b
3. v zvezi mala meša praznik Marijinega rojstva 8. septembra: Na mále Meſſe, ali Márie narodjenyá, dén KŠ 1771, 849; Evangy. na Mále Meſe, ali Devicze Márie rodjenyá dén KŠ 1771, 4
nájménši -a -e najmanjši: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Ár ſzam jaſz te naj ménſi med Apoſztolmi KŠ 1771, 521; steroga najménsi táo toga celoga imé noszi AIN 1876, 10; I ti Betlehem ſzi nej náj ménſa KŠ 1771, 7; da ſze je ni te naj ménſe piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 114; Nikaj, ni to naj ménſo rejcs KŠ 1754, 48; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; da vnaj ménsem dugoványi KŠ 1754, 233
máli -a -o sam. mali: vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni TF 1715, 19; Ali vnogo sze more escse vcsiti, ka naj vsze eno do máloga pozna, stero znati csészt nyagova 'zelê AI 1875, br. 2, 5; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; nad málim ſzi bio veren KŠ 1771, 84; Vidite, da ne zavr'zrete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, AB (2); k-tomi czili te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; za malo dr'sécsi ſzvojo zgübleno veliko praviczo KM 1796, 19; Ki pa ne zna, csini pa kaſtige vrejdna dela, bit bode zmalim KŠ 1771, 214; Kaj je po oznanenyej meni na znánye dáo ſzkrovnoſzt: liki ſzam pred tejm zmalim piſzao KŠ 1771, 578
nájménši -a -e sam. najmanjši: ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ar me vſzi ſzpoznajo, od naj ménſega 'znyih KŠ 1771, 684; Vidis, ne zdr'závas Li náj ménſega tála BKM 1789, 261; Drügoucs náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; liki ka bi ſzpácso ednoga eti naj ménſi KŠ 1771, 227
1. napolnjevati: Napu-nyávam KM 1790, 8; I vi napunyávate mero ocsév KŠ 1771, 78; Napunyávao de prigiſcse zvougeljom BKM 1789, 452
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: bom Sztú'snim kricsom napunyávao KM 1783, 247
napunjávati se -am se
1. napolnjevati se: válovje je pa metao vu ládjo na teliko, da bi ſze 'ze napunyávala KŠ 1771, 114; i kcsaſzi ſzo ſze ládje napunyávale KŠ 1771, 193
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ſze düsa napunyáva KM 1783, 129; Vucseniczke ſzo ſze pa napunyávali zradoſztjom KŠ 1771, 385
3. izpolnjevati se: tvoja ſz. vola, Po náſz ſze naj napunyáva BKM 1789, 296; Rejcs Goſzpodnova ſze je napunyávala KŠ 1771, 380; i napunyávao ſze je racsun vucsenikov KŠ 1771, 357
napùnjeni -a -o napolnjen: zlejpimi mladénczi, bil je moj dvor napunyen BKM 1789, 335; Hi'za je pa napunyena zdiſejnyem te maſzti KŠ 1771, 306; I napunyena je czérkev zdinom KŠ 1771, 794; Jaj vám napunyeni KŠ 1771, 184; ka ſzo zmoſtom napnyeni KŠ 1771, 345; Te bogáte napunyene Je pa prázne odpüszto BKM 1789, 16; 'Ze ſztánove ſztimi goſztmi vſzi napunyeni BKM 1789, 28; ſtiri ſztvári, ſtere ſzo napunyene bilé zocsmi KŠ 1771, 774; pren. napunyen ſzam geto ſzam vzéo od Epafrodituſa KŠ 1771, 600; Zakariás napunyen je z-Dühom ſzvétim KŠ 1771, 166; Szkoga dikomje napunyen BKM 1789, 40; naj mám radoſzt mojo napunyeno vu nyih KŠ 1771, 323; naj ſztojite popolni i napùnjeni vu vſzoj vouli Bo'zoj KŠ 1771, 611
nájnasléjdnje končno, nazadnje: i naj naſzlejdnye na gaogaj ne merjés KM 1790, 52
1. naš, izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: niti pod obrázom pravicze knaſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; Csi nepoſteno naſſim tejlom 'zivémo KŠ 1754, 44; vſolai naſih vkoterih TF 1715, 5; Vnassih hisai neſztoimo SM 1747, 85
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: Dobro znam kai je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; ar cslovecsánſzka natúra naſſa TF 1715, 18; i vöra naſsa je to premáganye SM 1747, 20; Nasa tábla stiri küklé má KAJ 1870, 9; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Krüha naſega vſzakdenésnyega dáj nam ga KŠ 1771, 18; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; vu vſzem meſzti i vnyihovom i vnaſem KŠ 1771, 490; tou navcſivſi ino dobro vu naſſoi pámeti TF 1715, 48; z nasim jezikom bomo premágali TA 1848, 9; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; naſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 32; odpüſzti nám dugé naſſe TF 1715, 36; Ino etak je on naſſe grobe ſzpravo KŠ 1754, 109; kak je na naſſe Otsáke ſzententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Tak vſze nase nevoule Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; Doli zbrise Nase ſzkuze SŠ 1796, 5; Preſzveti nase pámeti BRM 1823, 2; i poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; da eto nasse ſzkoncsávanye ſztalnejse bode SIZ 1807, 5; Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; brezi vſze naſſe proſnye TF 1715, 28; Steri je te trétyi táo naſſe vöre KŠ 1754, 121; preſzveiti ti naſſo pamet SM 1747, 66; csi ga vu naſſo neſzrecso potégnemo SM 1747, 49; Zgledni ſze na naſſo ſzlaboſzt KM 1783, 11; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zvelicsanye KŠ 1771, 602; vucſitelje rejcſi Bo'ze vu naſem vrejmeni KŠ 1771, A6b; Csi ſze vu molitvi naſſoj k-Bougi pribli'závamo KŠ 1754, 20; setüj nám na pomoucs vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; knám doli pride Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18; Dr'zmo ſze v-naſoj ſztávi BRM 1823, 4; Znaſsov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; naj znaſſov példov ino 'zitkom nyega na pobo'znoſzt nadignemo KŠ 1754, 83; Po nyem ſzo vnogi nassi nam grehi odpüscheni SM 1747, 87; da on nasse Düse obaruie SM 1747, 84; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibscinai ABC 1725, A7a; kai vu vſzeih naſsih nevoljái moremo troust iſzkati SM 1747, 34; Naj ſze paſcsimo po naſſi molitvaj dári Bougi prikázati KM 1796, 9
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: Boſe otecz naſſ drági Nebeſzki TF 1715, 47; Nas nepriatel náſz je opáſzal SM 1747, 79; Kakda je Boug nas Ocsa KŠ 1754, 30; vassa csi naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Ki právijo, sto je nas goszpod TA 1848, 9; Boj tü nas voditel KAJ 1848, 5; Nas szin naj ne csüje, ka szi ti tát AI 1875, kaz. br. 7; Znam, ka se naš vučitel jáko veseli BJ 1886, 6; naſſega blisnyega hiſe ne poseleti TF 1715, 17; za Kriſztuſovo, naſega ſzredbenika, volo KŠ 1771, 444; Preporácsanye k-Bougi Ocsi z-Ocsa naſſa ſzpelano KM 1783, 17; ka bi nasega kraja vino razglászili i poetom na visiso ceno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; kaiſzo tákove proſnye priétne naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; Dai eden mirovni sitek nassemi Czaszari ABC 1725, A7a; naj i mi knaſemi Jezuſi lübeznoſzt ſzka'züjmo KŠ 1771, 340; Dika ſzini, Kak zvelicſiteli nasemi BKM 1789, 9; lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; po naſſem Goſzpodni Kriſtuſſi TF 1715, 47; Tak csinmo i zbil'znyim naſſim KŠ 1754, 29; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Naſſi laſztivni telovni roditelje KŠ 1754, 31; dokecs szo nassi Sztarisje ednoga Jezika bili KOJ 1833, IX; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik KŠ 1771, A7a; kako i mi odpüſcſamo duſnikom naſsim SM 1747, 44; káko i mi odpüſcsamo du'snikom naſsim KŠ 1771, 18; Sto de tak kráto naſim ſzlovenom obracsati KŠ 1771, A7a; Kak je on gucſo Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; Obdersi nám tüdi nasse roditele ABC 1725, A6b; Csi nam vzemeio vſze naſſe otroke SM 1747, 80
nàš -a -e sam. naš: tak moremo náſz i vſze naſſe Bougu gori ofrüvati KŠ 1754, 104; i vſza oſztaviti naſſa drügim bomo mogli SM 1747, 72
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »