Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]
    1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
komediografíja komediografíje samostalnik ženskega spola [komedijografíja]
    1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je komedija
      1.1. komedije kot rezultat tega ustvarjanja
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediografia, iz komedija + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’
dramatizácija dramatizácije samostalnik ženskega spola [dramatizácija]
    1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatiziranje
      1.1. drama, film kot rezultat take predelave
      1.2. upodobitev česa kot teme, motiva v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
    2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatiziranje
ETIMOLOGIJA: dramatizirati
epopêja epopêje samostalnik ženskega spola [epopêja]
    1. dolga pripovedna pesnitev nacionalnega pomena, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi
    2. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epos
    3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epika
    4. ekspresivno dalj časa trajajoče težavno, mučno potovanje, dogajanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. epopoeia iz gr. epopoiḯa ‛tvorjenje epike’, iz ep + poiéō ‛delam, tvorim, izdelujem’
pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje]
    1. premikanje brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako premikanje za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešačiti
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenten
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenten
ETIMOLOGIJA: dekadenca
épik épika samostalnik moškega spola [épik]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem epike
      1.1. kdor se ukvarja s pisanjem epov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epiker iz ep
kolíbri kolíbrija samostalnik moškega spola [kolíbri]
    zelo majhna ameriška ptica z dolgim, ozkim kljunom in pisanim perjem, ki zaradi zelo hitrega mahanja s krili ustvarja brneč zvok; primerjaj lat. Trochilidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kolibri in frc. colibri iz nekega karibskega jezika - več ...
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]
    1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi
      1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
    2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]
    krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
coulomb coulomba; in kulón samostalnik moškega spola [kulón]
    iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje električnega naboja, ki ustreza količini električnega naboja, ki ga v eni sekundi prenese tok enega ampera; simbol: C
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Coulomb, angl., frc. coulomb, po francoskem fiziku Charlesu-Augustinu de Coulombu (1736–1806)
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
demoralizácija demoralizácije samostalnik ženskega spola [demoralizácija]
    1. delovanje, proces, ki povzroči, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
      1.1. stanje, pri katerem volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
    2. upad moralnih načel
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Demoralisation) iz frc. démoralisation, iz frc. dé.., pred samoglasniki dés.., < lat. dis.. ‛raz-, ne-’ + morala
demoralizírati demoralizíram dovršni in nedovršni glagol [demoralizírati]
    1. narediti, povzročiti, da moralna načela pri kom upadejo
    2. narediti, povzročiti, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. demoralisieren iz frc. démoraliser iz dé... + moraliser ‛opogumljati’ iz morala
deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt]
    kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
kozmopolitízem kozmopolitízma samostalnik moškega spola [kozmopolitízəm]
    1. lastnost koga, da ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
      1.1. dejstvo, da kaj, zlasti kako okolje, ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kosmopolitismus, frc. cosmopolitisme, glej kozmopolit
sadízem sadízma samostalnik moškega spola [sadízəm]
    1. doživljanje užitka ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
    2. ekspresivno neprizanesljivost, neusmiljenost pri delovanju, odnosih
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sadismus) iz frc. sadisme, po francoskem pisatelju markizu Donatienu-Alphonsu Françoisu de Sadu (1740–1814) - več ...
tequila glej tekíla
Število zadetkov: 20