Zadetki iskanja
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
- 1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
- 1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
- 1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
- 2. v obliki dekadentni ki je v zvezi z dekadenco 2.; SINONIMI: dekadenčen
- 2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
- 2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
- 1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatiziranje
- 1.1. drama, film kot rezultat take predelave
- 1.2. upodobitev česa kot teme, motiva v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
- 2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatiziranje
- 1. dolga pripovedna pesnitev nacionalnega pomena, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi
- 2. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epos
- 3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epika
- 4. ekspresivno dalj časa trajajoče težavno, mučno potovanje, dogajanje
- 1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
- 2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
- 1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenten
- 1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenten
- 2. v obliki dekadenčni ki je v zvezi z dekadenco 2.; SINONIMI: dekadenten
- zelo majhna ameriška ptica z dolgim, ozkim kljunom in pisanim perjem, ki zaradi zelo hitrega mahanja s krili ustvarja brneč zvok; primerjaj lat. Trochilidae
- 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi
- 1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
- 2. začetno, osnovno znanje določenega področja
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
- krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
- iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje električnega naboja, ki ustreza količini električnega naboja, ki ga v eni sekundi prenese tok enega ampera; simbol: C
I. v podredno zloženi povedi
- 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
- 1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
- 1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
- 2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
- 2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
- 3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
- 4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
- 4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
- 5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
- 5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
- 5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
- 6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
- 8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
- 9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
- 9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
- 10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
- 11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
- 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
- 1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
- 2. kot členek izraža začudenje, nejevero
- 3. kot členek izraža podkrepitev trditve
- 1. delovanje, proces, ki povzroči, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- 1.1. stanje, pri katerem volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- 2. upad moralnih načel
- 1. narediti, povzročiti, da moralna načela pri kom upadejo
- 2. narediti, povzročiti, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant
- 1. lastnost koga, da ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
- 1.1. dejstvo, da kaj, zlasti kako okolje, ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
- 1. doživljanje užitka ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
- 2. ekspresivno neprizanesljivost, neusmiljenost pri delovanju, odnosih