Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet
    tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
Celotno geslo eSSKJ
alêrgično prislov [alêrgično]
    1. takó, da se pojavi alergični odziv
    2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
Celotno geslo eSSKJ
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]
    2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
      2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
    3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
Celotno geslo eSSKJ
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
      1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
    2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]
    1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
    2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
Celotno geslo eSSKJ
balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək]
    1. navadno ekspresivno balon, zlasti manjši
    2. manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom
    3. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon
    4. nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave
ETIMOLOGIJA: ↑balon
Celotno geslo eSSKJ
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]
    1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
    2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]
    1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni
      1.1. svetlejša barva polti
STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled
Celotno geslo eSSKJ
Bunsenov Bunsenova Bunsenovo pridevnik [búnzenou̯ búnzenova búnzenovo]
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: po nemškem znanstveniku Robertu Wilhelmu Eberhardu Bunsenu (1811–1899)
Celotno geslo eSSKJ
cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]
    1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
    2. ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi
    3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza
    4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa
ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
    2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
    3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
    4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel
Celotno geslo eSSKJ
cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna]
    trgovina, podjetje, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
Celotno geslo eSSKJ
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka
Celotno geslo eSSKJ
čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka]
    1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
      1.1. ženska, ki čisti
    2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Celotno geslo eSSKJ
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]
    1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
      1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
      1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
    2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
      2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
      2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...
Celotno geslo eSSKJ
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik]
    1. grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv
    2. kuhalna naprava na plinska ali tekoča goriva
      2.1. del te naprave, ki oddaja toploto
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: ↑gorilen
Število zadetkov: 71