Zadetki iskanja
Vorenc
drugi štev., F12, ab Rege secundus, tá drugi ṡa krajlom; alburnum, tá drugi lúb per drevji; bigamus, druge ṡhene móṡh; febris semitertiana, kir ſe zh[l]ovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; postridiè, po jutershnîm, tá drugi dán; reliquus, -a, -um, zhes prebyt, zhes oſtán, tá drugi; secundanus miles, ṡholnèr, ali ſoldát od tega druṡiga kardela; secundarius, -a, -um, tá drugi; secundarius panis, ſorṡhizhni krúh, tá drugi krúh; secundus, -a, -um, drugi, tá drugi; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; prim. poldrugi
Vorenc
poldrugi (pol drugi) prid., F16, acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih. puldrugi peharz, ali jeſſih; actabulum, -li, puldrugi peháriz; medimnus, -ni, vel medimnum, -ni, poldrugi mernik; numus cum dimidio, poldrugi vinar; palmides, sa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, poldrugi zhrével dolg; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; sesquihora, -ae, puldruga ura; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pol dnè, tú je puldrugi dán; sesquilibra, -ae, puldrugi funt; sesquimensis, puldrugi méſſiz; sesquimodius, -dÿ, puldrugi mèrnik; sesquiopera, -ae, puldrugi dán déllu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil[!] dolg, ali ſhirok; sesquipedes, -dis, puldrugi zrévil[!]; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
Vorenc
drug prid., F281, aliò versum, v'en drugi krai; alius, en drugi; alter, drugi; apploro, -are, per enim drugim ſe jokati, s'enim drugim ſe jokati; collimitari, eden per druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti; contiguae domus, hiſhe ſe ena druge tiṡzhè, tikajo; convector, voṡnyk s'drugimi; excellere, viſhe biti kakòr en drugi; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala pleh; non extat alius, nei obeniga druṡiga; obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti drugi gori poſtaviti, eno drugo poſtavo ſturiti; peraequè, cilú glih, enu kakòr tú drugu; plus caeteris, mimu veliku druṡih; praeeſse, zhes druge biti, zhes druge obláſt iméti: naprei ſtati; refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega drugiga govorjenîe; tharso, -nis, en nêrgaviz zhes druṡih ludy djanîe; unus, et alter, eden, inu tá drugi
Vorenc
beli sam., F11, albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen; albugo, tú bélu v'ozhéh; alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili; candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar; galbamatus, takú v'beilu oblizhen;interalbicare, nabélu vleizhi; lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè; oculi albugo, albumen, tú beilu v'ozhéh; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh; subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan
Vorenc
močan prid., F60, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi; celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1; dejurium, -ry, ena mozhna perſega; efficax vir, en mozhán moṡh; emunire, mozhno brambo ſturiti; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak; musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl; oxyporumori, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna; pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali mogozh; pollere viribus, mozhán biti; praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti; praevalere, mozhán poſtati, mozhán biti; roborare, múzh dajati, mozhnu ſturiti; titanes, ſylnu mozhni ludje; prim. močni, močno
- moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
Vorenc
mogočen prid., F2, exaltatum regnum, mogozhnu kraileſtvu; potens, mogozh, mogozhin
- mogoènejši , praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakor en drugi
Vorenc
po jutrišnjem prisl., F2, perendiè, po juterſhnîm, tá drugi dán; postridiè, po juterṡhnîm, tá drugi dán
Vorenc
preteči dov., F8, expirare, tudi pretezhi, ut tempus expiravit, tá zhas je pretekel; percurrere, pretezhi, vſeṡkuṡi tezhi; percursus, -a, -um, ſpoṡnan, kakòr en poot po katerim ſe vezhkrát pretezhe: preteikan; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; praevertere, pretezhi, poprei na enu meiſtu priti, kakòr tá drugi; precurrere, naprei tezhi, pretezhi; supermeare, zhes pretezhi, ali ſe prepelati zhes eniga, ali na eniga pelati, kir ſe s'poota ne vgane
Vorenc
visok prid., F52, académia, -ae, viſſoka ſhula; alto precio, predragu, viſſoke zeine; altus, viſſok; excelsus, -a, -um, viſsok; famosus, -a, -um, imeniten, viſſokiga glaſſá, inu imèna; fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhovéki[!]; pelagus, -gi, viſſoku morjè; peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvánt; sublimis, -me, viſſok, ſylnu viſſok, previſſok
- višji , F12, confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti, ali drugi viſhi Goſpodṡki; dictatorius, -a, -um, kar ſliſhi enimu viſhimo[!] oblaſtniku; dictatura, -ae, tá obláſt ... tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi; eminulus, enu malu viſhi; exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti; fasces, -cium, ena butora, ali puſhel ſhib, katere ſo nékadai pred viſho Goiſpoiṡko noſſili; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; praefectorius vir, en viſhi Capitán na voiṡki; praefectus, -a, -um, en naprei poſtavleni, valput, viſhi ſluṡhabnik; primatus, -tus, ta viſha oblaſt; prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk; prim. vihši
- najvišji , F2, abruptiſsimae petrae, tú narviſhe pezhovje; summus, -a, -um, tá narviſhi
Vorenc
visoko prisl., F31, altè, viſſoko; altivolans, altivolus, viſſoku létajózh; arduitas, ſtermúſt, viſſoku, inu teṡhku hoditi; excelse, viſsoku; glorificatus, -a, -um, viſſoku zheṡzhen; sublate, viſſoku, prevṡètnu; sublimiter, viſſoku
- više , F9, altius, viſhe gori, glaſnéſhe; ascendere, gori poiti, viſhe ſtopiti; citra modum, prevezh, viſhe, pres vſe mère; eminens, tá kir viſhe ſtojy, previſſok; eminere, previſſoku vun gledati, viſhe ſtati, ſe puſtiti viditi; excellere, viſhe biti kakòr en drugi; prominere, viſhe biti, vun ſtati, zhès druge gledati, ſe ṡkaṡati; supereminere, oṡgorai viſhe ſtati, oṡgorai vun gledati; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai
- najviše , summè, narviſhe
Vorenc
kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
Vorenc
bližnji prid., F13, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed; agnata, blishnîa, od ozheta tetta; agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu; cognata, tetta, ſvieſt, bliṡhnîa ṡhlahta; consangvineus, rodják, bliṡhnîa ṡhlahta; consanguinitas, ſvojáſt, bliṡhnîa ṡhlahta; genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu bliṡhîa ṡhlahta; Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta bliṡhnîa; propinquus, -a, -um, bliṡhnî; proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta; sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta; suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh; vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
- bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
- najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid
- najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
Vorenc
boljši prid., F3, antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; meliusculus, -a, -um, enu malu bulſhi; potior es mihi, ti ſe meni bulſhi ṡdyṡh
- najboljši (naj boljši) F5, aurum obrizum, tú nar bulſhe ṡlatú, zhiſtu ṡlatu; optimus, -a, -um, tá narbulſhi; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; praecipua remedia, te narbulſhe arznie
Vorenc
dvakrat prisl., F17, I. biferus, tú kar dvakrat v'leiti ſad perneſſe; biothamatos, dvakrat mertou; bipartus, -a, -um, kateri dvakrat rody; bis, dvakrat, [str. 32b ]; bis, dvakrat [str. 234a ]; bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti; bis terve, dvakrat, ali trikrat; dibaphus, -a, -um, dvakrat farban; duodecas, dvakrat deſſet; duplum, -pli, dvakrat tolikain; duplus, dvakrat tulik; febris semitertiana, kir ſe zh[l]ovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupet rezhi; nauticus panis, brodnarṡki kruh, dvakrat pezhen, biṡcot; panis biscotus, biṡkot dvakrat pezhen; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; II. bimater, dvakrat mati
Vorenc
dvojčec m, vopiscus, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
Vorenc
eden zaim., bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja; compromittere, oblubiti eden drugimu; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil; libarius, -rÿ, eden, kateri is médu kolazhe pezhe; litigator, eden, kateri ſe pravda, kréga; mutua opera tradere, eden drugimu pomagati; mutuus amor, kir eden tega druṡiga lubi; quidam, quaedam quoddam, nékateri, eden; quispiam, eden, kei eden; septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; singulatim, ſuſebnu eden ṡa drugim; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; tenatus, -us, kadar eden ne more garla obrazhati; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi; prim. en, v'edno
Vorenc
enkrat prisl., F14, cyathus, -thi, ena pytna poſſoda, kar more enkrat poṡhreti; duplio, -onis, ſhe enkrat tolikain, ſhe enkrat taku veliku v'dvei gubei; febris semitertiana, kir ſe zhovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; hostus, -ti, en ſtlazhik, ali ſpreſhik olia, kar ſe more enkrat ſtlazhiti; iterum, ṡupèt, ſpèt, v'drugu, ſhe enkrat; refectio, unica in die refectio, enkrat na dán ſe naſititi; relabi, ſhe enkrat paſti; semel, enkrat [str. 197b ]; semel, enkrat [str. 234b ]; simplus, enkrat tolik; statum est semel mori, je postavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti; tandem, k'ṡadnîmu, vſai enkrat, vſai; vehes, -is, en polhin naloṡhen vuoṡ, ali kula, kar ſe more enkrat pelati
Vorenc
Vorenc
furem m, F9, archetipus, ta pervi furem ene ſléherne rizhy, ena furma, modello; exemplar, en furem, ali prepiſſanîe, podoba; formatura, en furem; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; imaginare, kai ſturiti glyh timu drugimu, furum poſnemati; modulus, -li, en furem, model, mèra; pastillus, -li, ena lopatiza ṡa arznio: furem v'arznÿ kakòr daṡzhize; performare, preṡhtaltati, v'en drugi furem ſturiti; specimen, -nis, furim, model, podoba; prim. furm, furma
Vorenc
furm m, F7, biformatus, biformis, dvuje ſhtalti, dvujiga furma, ali podobe; conformare, en furm, ali ſhtalt dati, ſe ṡglihati; idea, furm, pild, pergliha; modus, -di, visha, furm, manèra per peitju, ali per drugi rizhi; praescriptio, en naprei piſſani furm, ali viṡha, ena povela; proplastice, -ces, tá kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlò mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 74
Dostopnost