ljúbljenček -čka m (ū) 1. ekspr. manjšalnica od ljubljenec: najmlajši sin je očetov ljubljenček / medvedka povsod išče svojega izgubljenega ljubljenčka
● iron. ti mamini ljubljenčki se znajo boriti samo z jezikom razvajeni, nesamostojni, zelo zahtevni otroci, fantje2. v zvezi hišni ljubljenček domača žival, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo: lastniki hišnih ljubljenčkov;
psi, mačke, glodalci in drugi hišni ljubljenčki / hrana za hišne ljubljenčke; zavetišče za hišne ljubljenčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 10. 2026.