Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
čast žF69, advenerarizháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; ambitiozhaſty lakomnoſt, vekſhe zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe zhaſty inu hvale; colerezhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; cultuszháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe; decuszháſt, hvala, poſhtenîe; dignitasobláſt, zháſt, vrédnoſt; excolerev'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati; fastigium tenere inter hominesv'viſſoki zhaſti biti v'mei zhlovéki; gloria, -aezháſt, velizhaſtvu, hvala; honor, vel honoszháſt, ſpoſhtovanîe; inambitiosus, -a, -umzhaſty nelakomni, nelakomni po zhaſti; inanis gloriapraṡna zháſt; infamareopravlati, enimu zhes zháſt govoriti; inglorius, -a, -umnezheṡzhen, pres zhaſty; instalariv'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti; installareeniga v'zháſt poſſaditi; instituerepoſtaviti, vlaſtiti: v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intronizarev'zhaſt poſtaviti; intronizatusv'zhaſt poſtavlen; litterae honorariaepiſma te zhaſty; observantia, -aezhaſty ṡkasanîe; scemaoblaſt, zhaſt. Sap:6; stola gloriaeoblazhilu te zhaſty; venerandus, -a, -umzhaſty vréden, viſſoku vréden
Vorenc
leten1 prid.F5, canon, -onistudi leitni, od ſadú perhodik; hypomnemaen regiſter ṡa te vſakdanîe rizhy, leitniga zhaſſa buque; solennia instituereleitna s'hodiṡzha gori poſtaviti; solenniters'velikim leitnim s'hodiṡzham, ali praṡnikam; vectigalzol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk
Pleteršnik
naprȃva, f. 1) die Errichtung, die Anlegung; n. vodovoda; die Bildung: n. krvi; die Veranstaltung; n. veselic; die Anschaffung; n. hišnega orodja; — die Ausfertigung, Jan.; — 2) die Vorrichtung, der Apparat; vodna n., das Wasserwerk; gasilna n., der Löschapparat; — die Zurüstung, Cig.; — die Mobilien, Cig.; — = oprava, die Toilette, Jan.; — die Anlage; vrtne naprave; — die Institution, die Anstalt; telovadna n.; dobrodełne naprave.
Vorenc
naredba žF6, conditio, -onisſtava, ſtán, perſtavk, naredba, verſta, vdyn; conventus, conventiopogodba, vdyn, naredba, glihinga; effectus, -usnaredba [poznejši pripis neznane roke]; institutiopoſtava, navuk, podvuzhenîe, naredba; instrumentum, -tiorodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; pactio, pactum, -ctiṡavèṡa, naredba, pogodba, glihinga
Vorenc
nauk mF26, ars, -tiskúnſht, navuk, vmétalnoſt, moiſtria; casistapiſſar od navuka ſvetih navád; documentumnavuk, en dober navuk; falsa doctrinakriu navuk; imitatorpoſnemavez, po navuku eniga druṡiga délovez, hodázh; institutiopoſtava, navuk, podvuzhenîe, naredba; moralis, -lenavadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam, inu k'navukam ſliſhi
Vorenc
ordinga žF7, digereretudi v'ordingo poſtaviti; diradiarereſtaviti, inu v'eno pravo ordingo poſtaviti; institutum, -tiena navada, navuk, ordinga; ordinatimpo rèdu, ali po ordingi; ordorèd, reṡlozhenîe, ordinga, ſtan, verſta; rhetorice, -ces, vel rhetorica, -aetá kúnṡht dobru, modru, inu s'ordingo govoriti; satyra, -aeenu ṡmiſhlenîe teh Poëtou zhes vſe ṡhlaht pregréhe, pres ordinge popiſſanu, an pasquyl
Vorenc
podučenje sF8, commentumẛmiẛhlenîe, kai ẛmiſhleniga, podvuzhenîe; disciplinaſtráh, navuk, ladanîe, podvuzhenîe; doctrina, -aenavuk, podvuzhenîe; elementa loquendity pervi ṡazhetki, inu podvuzhenîe govorjenîa; eruditiopodvuzhenîe; initiamenta, -orumtá perva podvuzhenîa, dopovedanîa, ali podviṡhanîa; institutiopoſtava, navuk, podvuzhenîe, naredba; instructiopodvuzhenîe, perpravlanîe, podviṡhanîe
Vorenc
postaviti dov.F104, anteponerenaprei poſtaviti; aplusterbanderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; commentariẛamerkati, naprei poſtaviti; diem diceredán poſtaviti; insidiari, insidias struerebuſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; instituerepoſtaviti, vlaſtiti, v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intractabilis, -lenerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; praeponerenaprei poſtaviti; sancireodlozhiti, poſtaviti, ṡapovédati; sub corona vendereozhitnu na prudai poſtaviti; substituerena meiſti ſebe poſtaviti; taxarepozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati
Vorenc
s'hodišče sF6, coëtusẛbraliṡzhe, gmaina, enu v'kup ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe druṡhba ludy, ſpravizhe[!]; conventus, -tusṡbraliṡzhe, s'hodiṡzhe, s'hod; solemnitasobhajanîe, praṡnik, s'hodiṡzhe, viſſok praṡnik; solennia instituereleitna s'hodiṡzha gori poſtaviti; solennis diespraṡnik, ali s'hodiṡzhe, kateru ſe vſaku leitu obhaja; solenniters'velikim leitnim s'hodiṡzham, ali praṡnikam
Pleteršnik
ustàv, -stáva, m. 1) der Einhalt, Cig.; — 2) = zavod, die Anstalt, das Institut, Jan., nk.; — 3) das Statut, DZ.; u. povodnega redu, die Flusspolizeiordnung, Levst. (Nauk).
Vorenc
vlastiti dov.F2, instituerepoſtaviti, vlaſtiti, v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; investireogvantati, eniga v'eno oblaſt poſtaviti, vlaſtiti
Celotno geslo Pohlin
vstati [vstáti vstȃnem] dovršni glagol

vstati

Vorenc
vstaviti dov.F2, instituerepoſtaviti, vlaſtiti, v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intersisterev'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti
Pleteršnik
závod, -ǫ́da, m. 1) ein neuangelegter Wald, C.; z. mladih dreves, Let.; — der Waldbestand: lepe zavode sem sinu pustil, Svet. (Rok.); — der Waldantheil, Cig. (T.), Vatovlje-Erj. (Torb.); imeti svoj zavod, Polj.; — 2) das Revier, das Jagdrevier, C.; — das Gebiet, Dict.; — 3) das Institut, das Etablissement, die Anstalt, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; občinski zavodi, die Gemeindeanstalten, Levst. (Nauk); občilni z., die Verkehrsanstalt, DZ.; — 4) der Wasserfang bei Mühlen, Jan.; — 5) = zavodba, die Verführung, Cig. (T.).
Pleteršnik
zavǫ́dən, -dna, adj. 1) = zavoda se tičoč, Anstalts-, Instituts-, nk.; — 2) verführerisch, Cig. (T.).
Pleteršnik
zavǫ́dski, adj. die Anstalt, das Institut betreffend, Cig. (T.).
Število zadetkov: 16