Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bérgla -e ž (ẹ̑) nav. mn. oporna priprava za pomoč invalidom pri hoji: oprt na berglo; hoditi ob berglah, z berglami; pog. hoditi po berglah; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami
SSKJ
betéžnik -a m (ẹ̑) betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku
SSKJ
breznóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez noge, nog: breznog invalid; breznoge ličinke
SSKJ
breznós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez nosa: breznosi invalid z iznakaženim licem
SSKJ
brezrók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez roke, rok: brezrok invalid
SSKJ
civílen -lna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko
  2. 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
  3. 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
    ♦     jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
    civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
SNB
distrófik -a m, člov. (ọ́)
kdor ima distrofijo, za katero je značilno postopno propadanje mišičnih celic, kar sčasoma povzroči delno ali popolno ohromelost različnih mišičnih skupin: društvo distrofikov; V zdraviliščih so si nekateri distrofiki ravno zaradi svojih vozičkov in drugih značilnosti invalidnosti nabrali kar nekaj negativnih izkušenj E ← nem. Dystrophiker iz (↑)distrofíja
SSKJ
dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; mn. domóvi, v drugem pomenu tudi dómi; dv. dóma in domóva (ọ̑) 
  1. 1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja: bratova družina ima v mestu lep dom; urediti si dom; vse življenje je bil brez doma / koliko imaš do doma; vsako jutro gre zgodaj od doma, z doma; pozno je že bilo, ko sta se napotila proti domu; dostava mleka na dom na stanovanje
    // tu bo odslej tvoj dom tu boš prebival, živel
    ●     ekspr. rad se drži doma veliko časa preživi domá; ima dva doma, v svoji družini in pri starših z obema družinama je enako tesno povezan; knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj; vznes. zadnji dom grob
    // družinska skupnost, v kateri kdo živi: šola in dom morata pri vzgoji sodelovati; ni mu bilo veliko do doma in ga je zanemarjal; skrbeti za dom / dobiti pismo od doma od domačih, od svoje družine; spodili so ga z doma; toži se mu po domu po domačih ljudeh, domačem kraju
    // zaradi prezaposlenosti otrokom ni mogla nuditi pravega doma družinskega vzdušja, topline; ustvariti si želita dom lastno družino
  2. 2. navadno s prilastkom stavba, urejena za določen namen: društvo si je sezidalo dom / prireditev bo v prosvetnem domu; gasilski, zadružni, zdravstveni dom / podjetje ima svoj samski in počitniški dom; planinski, turistični dom
    // ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo: ves čas študija je stanoval v domu; upravnik doma / dijaški, invalidski, študentski, vajenski dom; kazensko-poboljševalni dom; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; dom onemoglih; dom za slepo mladino
  3. 3. knjiž. kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: ob cesti stoji velik dom; porušeni, požgani domovi / njive in travniki ležijo okrog doma
  4. 4. posestvo, domačija: prevzeti dom po očetu; poročil se je na dom; sin je ostal na domu
    // vznes. domovina: bojevati se za dom in rod
  5. 5. posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo: seja obeh domov / spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta
    ♦     ekon. delo na domu pod vodstvom podjetja za trg organizirana proizvodnja v zasebnih stanovanjih; geogr. stegnjeni dom pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; dom v ključu pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; prim. zdoma
SSKJ
ênorók -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima eno roko: enoroki invalid
SSKJ
habilitácija -e ž (á) 
  1. 1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
    // pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
  2. 2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok
SSKJ
habilitírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije
  2. 2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka
    habilitírati se pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja
    habilitíran -a -o: habilitiran predavatelj
SNB
hodúljaSSKJ -e ž (ú) nav. mn.
oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hojica (2): Imam pripomoček, hoduljo, ki jo pri daljši hoji moram imeti pri sebi, ker dobesedno mi kar noge odpovedo in ne morem nikamor E (↑)hodíti
SNB
hójica -e ž (ọ̄)
1. priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: Ali je hojica koristna za otrokov razvoj ali mu v resnici škodi?
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hodulja: Čeprav smo bile vse tri na berglah, sama pa sem prve dni hodila s hojico, so nam namenili najbolj oddaljeno mizo v jedilnici E (↑)hójca
SSKJ
invalíd -a m (ȋ) kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: njen oče je invalid; postati invalid; priznati, spoznati koga za invalida; težek invalid; invalid iz prve svetovne vojne; rehabilitacija invalidov / delovni invalid kdor se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotni invalid; vojaški invalid; pren., ekspr. njegov pisalni stroj je že cel invalid
● ekspr. taki otroci so vse življenje čustveni invalidi nesposobni, delno sposobni za čustveno življenje
♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti; (vojaški) vojni invalid kdor se v vojnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti
SSKJ
invalíden -dna -o prid. (ȋ) ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: invaliden delavec; rehabilitacija invalidnih otrok; telesno in duševno invalidne osebe; pren., ekspr. skoraj vsi kipi v hiši so bili invalidni
// redko invalidski: invalidni sklad
SSKJ
invalídka -e ž (ȋ) ženska oblika od invalid: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka
SSKJ
invalidnína -e ž (ī) denarno nadomestilo za invalidnost: dobiti, prejemati invalidnino; imeti pravico do invalidnine / delovna invalidnina ki jo prejema delovni invalid poleg plače ali invalidske pokojnine; vojaška invalidnina ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine
// pog. invalidska pokojnina: kljub bolezni ni prosil za upokojitev, ker bi z invalidnino težko živeli
SSKJ
invalídnost -i ž (ȋ) lastnost, stanje invalidnega človeka: povzročiti invalidnost; priznati, ugotoviti invalidnost; določiti stopnjo invalidnosti; vzrok invalidnosti / trajna, začasna invalidnost; pren., ekspr. čustvena, duhovna invalidnost
SSKJ
invalídski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnosti
    invalídsko prisl.: invalidsko upokojiti koga
SSKJ
kopítati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. udarjati s (konjskim) kopitom: konja sta kopitala pred hišo / žival nemirno kopita
  2. 2. ekspr. slišno, ropotajoče hoditi: invalidi so kopitali z nožnimi protezami
Število zadetkov: 73