Benétke Frazemi s sestavino Benétke:
posláti kóga v Benétke, vídeti Benétke
Zadetki iskanja
SSKJ²
céhmošter tudi céhmešter -tra m (ẹ́)
star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter; izvolili so novega cehmoštra
// nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev
star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter; izvolili so novega cehmoštra
// nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev
cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola
kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: cehmošter templja/čez tempelj
Pravopis
SSKJ²
cerkvén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo
♦ jezikosl. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom
nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo
♦ jezikosl. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom
- cerkvéno prisl.:
cerkveno se poročiti
kljúč -a m
SSKJ²
ključár -ja m (á)
1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar
2. ekspr. vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik
// kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne
1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar
2. ekspr. vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik
// kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne
Pravopis
Pleteršnik
ključár, -rja, m. 1) dem die Schlüssel anvertraut sind: der Schlüsselbewahrer, nk.; der Haushälter, der Beschließer, Dict., Mur., Cig., Jan.; der Schenk, der Kellermeister, Meg., Cig., Jan., Dalm.; der Kämmerer, Mur., Cig., Jan.; cerkveni k., der Kirchenkämmerer, der Kirchenprobst, Cig., Jan., C.; — 2) der Schlosser, Alas., C., nk.; — kljȗčar, Valj. (Rad).
ključar samostalnik moškega spola
Vorenc
ključar m, F5, architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni goſpodar, ali kluzhár; claviger, kluzhár; promus, -mi, kluzhar zhes kelder, inu ſhpiṡhne rizhy; suppromus, -mi, en kluzhár zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ kelder; thesaurarius, -rÿ, ſhazou varih, ali kluzhár
Svetokriški
ključar -ja m točaj, strežnik: Joſeph v' AEgypti je bil v' jetje vershen de tudi je bil ſaine kluzhariu daj. ed. Faraonavimu resloshil (V, 636) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kluzharij im. mn. s. Renoberta (II, 194 s.) ǀ Firsht teh kluzhariou rod. mn. je bil poſabil na proshno tiga brumniga Josepha (V, 637)
Besedje16
Črnovrški
Besedje16
Število zadetkov: 20
Dostopnost