Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Cerkev Svetega duha v Javorci

Kako pravilno zapisujemo cerkev svetega Duha / Svetega Duha / Svetega duha / svetega duha v/na Javorci?

Jezikovna
Dvojna imena in tvorba prebivalcev

Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.

Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?

V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).

Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.

Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.

Jezikovna
Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vranskoz Vranskega in v Ljubljanoiz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Terminološka
Geografsko zamišljanje, zamišljene geografije
Zanima me ustreznost termina geografsko zamišljanje za angleški termin  geographical imagination oziroma zamišljene geografije za angleški termin  imagined (tudi imaginative ) geographies . V slovenski geografiji sta pojma razmeroma nova, tako da uveljavljena slovenska ustreznika za geographical imagination in imagined geographies še ne obstajata. Gre za dojemanje prostora preko slik, besedil in diskurzov. Na poimenovanje je vplival prevod knjige Benedicta Andersena: Imagined communites , ki se v slovenščini glasi Zamišljene skupnosti .
Jezikovna
Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Celotno geslo ePravopis
Hrpelje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hrpelj množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [hərpélje], rodilnik [hərpélʼ]
BESEDOTVORJE: Hrpeljec, Hrpeljka, Hrpeljčev, Hrpeljkin, hrpeljski
Celotno geslo ePravopis
hrpeljsko-kozinski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
hrpeljsko-kozinska hrpeljsko-kozinsko pridevnik
nanašajoč se na Hrpelje in Kozino
IZGOVOR: [hərpél’sko-kozínski]
PRIMERJAJ: hrpeljski, kozinski
jugno
Celotno geslo Pohlin
koc [kȍc kóca] samostalnik moškega spola

slabša, groba odeja; koc

Celotno geslo Pohlin
kocina [kocína] samostalnik ženskega spola

kozje dlake

Celotno geslo Pohlin
koza [kóza] samostalnik ženskega spola
  1. žival koza, LATINSKO: Capra aegagrus hircus
  2. lesena priprava s prekrižanimi nogami, na kateri se žaga; koza
SSKJ²
kozína -e ž (íknjiž.
1. usnje iz kozje kože; kozlovina: čevlji, plašč iz kozine
2. kozje meso: jesti kozino
Celotno geslo ePravopis
Kozina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Kozine tudi Kozina Kozina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski skladatelj
IZGOVOR: [kozína], rodilnik [kozíne] tudi [kozína]
BESEDOTVORJE: Kozinov
Celotno geslo ePravopis
Kozina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Kozine samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [kozína], rodilnik [kozíne]
BESEDOTVORJE: Kozinec, Kozinka, Kozinčev, Kozinkin, kozinski
Pravopis
Kozína1 -e in Kozína -a m, oseb. i. (í; í) |slovenski skladatelj|
Kozínov -a -o (í), Kozínin -a -o (ȋ)
Pravopis
Kozína2 -e ž, zem. i. (í) na in v ~i
kozínski -a -o (í)
Kozínec -nca m s -em preb. i. (í)
Kozínka -e ž, preb. i. (í)
Kozínčev -a -o (í)
Celotno geslo Sinonimni
kozína -e ž
GLEJ ŠE: usnje
Pleteršnik
kozína, f. das Ziegenfell, Mur., Cig., C., Ravn.; das Ziegenfleisch, Z.; — 2) die Ziegenwolle, Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 3) der Ziegengeruch, Cig.
Celotno geslo Pohlin
kozina [kozína] samostalnik ženskega spola

kozja koža

PRIMERJAJ: kozličevina, kozlovina

Celotno geslo Hipolit
kozina samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 31