Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Baška grapa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baške grape samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v zahodni Sloveniji
IZGOVOR: [báška grápa], rodilnik [báške grápe]
Celotno geslo ePravopis
Bela krajina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bele krajine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v jugovzhodni Sloveniji
IZGOVOR: [béla krájina], rodilnik [béle krájine]
BESEDOTVORJE: Belokranjec, Belokranjka, Belokranjčev, Belokranjkin, belokranjski
Celotno geslo ePravopis
Blejski otok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Blejskega otoka samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otok na Blejskem jezeru
IZGOVOR: [blêjski ôtok], rodilnik [blêjskega otóka]
PRIMERJAJ: blejski
Celotno geslo ePravopis
Cigan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cigana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Rom
pripadnik etnične skupine
v množini Romi etnična skupina
IZGOVOR: [cigán] in [cigàn], rodilnik [cigána]
BESEDOTVORJE: Cigan, Ciganka, Ciganov, Cigankin, ciganski
SSKJ²
dédiščina -e ž (ẹ̄)
1. premoženje, dobljeno po umrlem: dobiti, zapustiti dediščino; bogata dediščina; dediščina po materi; pravica do dediščine; davek na dediščino
2. kar je prevzeto iz preteklosti: kulturna, naravna dediščina; duhovna dediščina preteklosti / rešiti se kolonialne dediščine
Pravopis
dédiščina -e ž (ẹ́; ẹ̑) ~ po materi; kulturna ~
Jezikovna
Jezikovne izbire: »škrat«, »palček« ali »gnom«

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Jezikovna
Kako v knjižnem jeziku poimenovati ribo »Thunnus thynnus«: »tun«, »tuna« ali »ton«?

Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.

Celotno geslo ePravopis
Kostel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Kostela samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina ob reki Kolpi
IZGOVOR: [kôsteu̯], rodilnik [kostéla]
PRIMERJAJ: kostel, Kostelsko
SSKJ²
kultúren -rna -o prid., kultúrnejši (ú)
nanašajoč se na kulturo:
a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog
b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost
c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja
č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike
d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba
♦ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina
    kultúrno prisl.:
    kulturno delovati; biti kulturno postrežen
Urbanizem
kultúrna dédiščina -e -e ž
Urbanizem
kultúrna krajína -e -e ž
Urbanizem
kultúrni spomeník -ega -a m
Urbanizem
kultúrni spomeník držávnega poména -ega -a -- -- m
Urbanizem
kultúrni spomeník lokálnega poména -ega -a -- -- m
Geografija
narávna dédiščina -e -e ž
SSKJ²
nèodvrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne sme odvreči, zavreči: kulturna dediščina je neodvrgljiva sestavina naroda
Celotno geslo ePravopis
Notranjka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Notranjke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [nótran’ka], rodilnik [nótran’ke]
BESEDOTVORJE: Notranjkin
Jezikovna
Od kod izvira beseda »pliskavka« oz. »pliskavica«

Zanima me, od kod izvira beseda pliskavka oz. pliskavica, v pomenu 'delfin'. Ali je to tudi ljudsko poimenovanje za to vrsto v slovenskem Primorju, še posebno na kraškem obrežju nad Trstom?

Urbanizem
registrírana kultúrna dédiščina -e -e -e ž
Število zadetkov: 22