Fran

alabaster m 1. alabaster: roke Kakor te belle Narciſse, shnable Kakor erdezhe Koraude, vaſhe truplu Kakor ta belli Alabaster im. ed. (I/2, 19) 2. posoda za mazilo: je perneſla en alabaſter tož. ed. shlahtniga maſila (III, 372) ← lat. alabaster ← gr. ἀλάβαστρος ‛alabaster’ in ‛(iz alabastra narejena) posoda za mazilo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

alkaloíd družíne narcísovk -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bedeníca -e ž (í)
nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik-Erj. (Torb.), Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bedénka -e ž (ẹ́)
nar. narcisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bétva -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

biti1 nedov., F849, adſum, tú ſim vprizho; aſsum, et adſum, tú ſim; coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; ejactamentum, kar je vunkai verṡhenu; emitti â Deo, od Boga biti poſlán; enitere, ſvitál biti; enitescere, imeniten biti; esſe, biti; esurire, lazhen biti; exoptabilis dies, en dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sum, ſim ogolufan; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; fieri, ratati, biti; madere vino, vinen, ali pyan biti; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; pollere, premoṡhin biti; prosum, ſim h'pridu; ſic, ja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čebúlček -čka [tudi čəbulčək] m (ȗ)
1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čebúlček -čka [če tudi čə] m (ȗ) dati ~e v zemljo; snov. kilogram ~a; redk. ~i narcis čebulice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čebúlica -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024

čebúlnica -e [tudi čəbulnica] ž (ȗ)
nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

česníkovica, f. die Narcisse, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drobnocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ima drobne cvete: drobnocvetne narcise; drobnocvetno grmičevje
♦ bot. drobnocvetna nedotika vrtni ali njivski plevel z drobnimi rumenimi cveti, Impatiens parviflora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drobnocvéten -tna -o (ẹ̑)
drobnocvétni -a -o (ẹ̑) ~e narcise
drobnocvétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

égománijak tudi égomániak tudi égomaniják tudi égomaniák -a m (ẹ̑-ȃ; ẹ̑-ā)
kdor močno pretirava v občudovanju samega sebe, zlasti svoje moči: bil je sebičen, vase zagledan egomanijak; narcis, snob in egomanijak / psihološka vojna dveh egomanijakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Freudov Freudova Freudovo pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gobezdàv gobezdáva gobezdávo pridevnik [gobezdàu̯ gobezdáva gobezdávo]

1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno
1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako govorjenje

ETIMOLOGIJA: ↑gobezdati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Helena ž osebno lastno ime Helena: bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica]

nizka okrasna rastlina z modrim grozdastim socvetjem; primerjaj lat. Muscari; SINONIMI: iz botanike modra hrušica

STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ileízem samostalnik moškega spola

iz psihologije govorjenje o sebi v tretji osebi namesto prvi 

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. illeism, iz lat. ille ‛on’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.