Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
akribíja -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja
SNB
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave
3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E nem. analog iz (↑)analogíja
SSKJ
birokrátski -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost
    birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica
SSKJ
dopásti se -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā) pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla; dopadel se ji je na prvi pogled; sam sebi se dopade; zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil
SSKJ
dosegljív -a -o prid. (ī í) ki se da doseči: škatla je na dosegljivi polici / težko dosegljivi cilji; dosegljiva natančnost / literatura za razpravo je bila lahko dosegljiva; prvo mesto zanj ni več dosegljivo / cene tega blaga so malokomu dosegljive so zelo visoke
SSKJ
drobníčav -a -o in drobničàv -áva -o prid. (í; ȁ á) redko drobnjakarski: drobničava natančnost
SSKJ
hitróst tudi hítrost -i ž (ọ̑; í) lastnost, značilnost hitrega: hitrost dela; hitrost industrijskega razvoja / za to delo je potrebna hitrost in natančnost / zaradi hitrosti je nastalo precej napak hitrice
SSKJ
kósati se -am se nedov. (ọ̑) 
  1. 1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: kosati se s kom pri delu, v delu; ekspr. kar kosale so se, katera bo povedala prva tekmovale
    // kosati se med seboj
  2. 2. nav. ekspr., z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: v pridnosti se lahko kosa z njim; glede padavin se jesen kosa s pomladjo / letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim primerjati
    // pojavljati se, nastopati v enaki meri: tu se natančnost kosa s točnostjo opisov
  3. 3. ekspr., redko boriti se, spopadati se: parnik se je kosal z viharjem / sovraštvo se kosa z ljubeznijo
SSKJ
kupčeválski -a -o [ls in u̯sprid. (ȃ) nanašajoč se na kupčevalce: kupčevalska natančnost / kupčevalska strast
SSKJ
matemátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ 
filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; lingv. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula
    matemátično prisl.: matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.: žarg. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo
SSKJ
minuciózen -zna -o prid., minucióznejši (ọ̑) knjiž. zelo podroben, natančen: minuciozen opis; detajlna, minuciozna risba; delo ob izkopavanju je minuciozno in zamudno / minuciozna natančnost
    minuciózno prisl.: minuciozno razčleniti pojav
SSKJ
minucióznost -i ž (ọ̑) knjiž. velika podrobnost, natančnost: minucioznost opisa / z vso minucioznostjo razčlenjuje vprašanje za vprašanjem
SNB
nánométrski -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
ki se nanaša na milijardinko metra: nanometrska natančnost; delci nanometrskih velikosti; Študij materialov nanometrskih razsežnosti zahteva uporabo visokoločljivostne elektronske mikroskopije E iz nánométer iz (↑)náno… + (↑)méter
SSKJ
natánčnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika
SSKJ
nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika
    nènadkriljívo prisl.: nenadkriljivo igrati
SSKJ
nervózen -zna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok; biti, postajati nervozen; čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganje
    nervózno prisl.: nervozno delati, govoriti; nervozno se nasmehniti; sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor
SSKJ
nújen -jna -o prid., nújnejši (ū) 
  1. 1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je imel zdravnik nekaj nujnih obiskov; rešilni avtomobil uporablja na nujni vožnji sireno / ambulanta sprejema samo nujne primere
  2. 2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti: v takih razmerah je poraz nujen; taki ukrepi so bili nujni; nujna posledica napačnega ravnanja / nima denarja niti za najnujnejše potrebe / logično, objektivno nujen; to je mogoče, ni pa nujno / nujna zahteva
  3. 3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: kupiti nujne pripomočke, stroje / pri tem delu je natančnost nujna; za to delo je nujna čelada, maska / omejiti se na nujne podatke bistvene
    // brez katerega kaj ne more biti, obstajati: življenjsko nujne snovi / to je minimalna, nujna zaloga
    ♦ 
    filoz. nujna lastnost lastnost, brez katere kaj ne more biti, obstajati; jur. nujni dedič dedič, ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine; nujni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; ptt nujni telefonski pogovor telefonski pogovor, za katerega vzpostavi pošta zvezo hitreje kot navadno; nujno pismo pismo, ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; ekspresno pismo
    nújno prisl.: nujno hoče govoriti z vami; nujno potrebuje sobo / v povedni rabi: nujno je, da odidemo; če se rodiš, je nujno, da umreš
     
    ptt nujno označba na pošiljki pošiljko je treba dostaviti takoj, ko prispe v naslovni kraj; sam.: vse nujno smo opravili že včeraj; rešili so si samo najnujnejše
SSKJ
oprèz -éza (ȅ ẹ́knjiž., redko  
  1. 1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom
  2. 2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu
SSKJ
opréznost -i ž (ẹ́) previdnost, pazljivost: opreznost v prometu; delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka
SSKJ
pazljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pazljivega človeka: pazljivost učencev pri pouku / za to delo je potrebna pazljivost in natančnost
// knjiž. pozornost, skrb: študiju je posvečal veliko pazljivost; drama ni pritegnila gledalčeve pazljivosti
Število zadetkov: 48