Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
amfiteáter -tra (á) pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju
// temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal
SSKJ
aréna -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci
  2. 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
    ♦ 
    film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
SSKJ
bòb bôba (ȍ ó) 
  1. 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu
     
    ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli
  2. 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom
  3. 3. nav. mn., redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi
    ♦ 
    vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus
SSKJ
bôbek -bka (ō) 
  1. 1. manjšalnica od bob 1—2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov
     
    ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
  2. 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki
SSKJ
bobíka -e ž (í) redko droben okrogel plod; jagoda: jerebikove bobike
// draže, pilula
SSKJ
búbi neskl. pril. (ȗ) v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi
SSKJ
búnkast -a -o prid. (ȗ) 
  1. 1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu
  2. 2. ekspr. debel, okrogel: dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos
SSKJ
človéček -čka (ẹ̑) 
  1. 1. manjšalnica od človek: pravkar rojeni človeček / ekspr. okrogel, zalit človeček s sijočimi lici
  2. 2. iron. nepomemben človek: takile človečki ne morejo zavreti našega prizadevanja; nevedni in smešni človečki
SSKJ
čópič in čôpič -a (ọ̑; ȏ) orodje za barvanje ali mazanje, navadno iz daljših dlak: nanašati lak s čopičem; pisati s čopičem po zidu; okrogel, ploščat čopič; pleskarski, slikarski čopič; čopič iz mehke dlake / ekspr. mojster čopiča
 
ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik
SSKJ
debeljád -i ž (ȃ) gozd. nad sedem centimetrov debel okrogel les
SSKJ
debeljáva -e ž (ȃ) gozd. nad sedem centimetrov debel okrogel les
SSKJ
debélko -a (ẹ̑) šalj. debel človek: okrogel, zavaljen debelko
SSKJ
drobnjád -i ž (ȃ) 
  1. 1. ekspr. majhni otroci; drobiž: vso pot nas je spremljala vaška drobnjad; lačna, jokajoča drobnjad
    // drobne, majhne živali: detelja je polna zajčje drobnjadi / petelin je stal ponosno sredi svoje drobnjadi
  2. 2. kar je drobno, majhno: jablane so rodile samo drobnjad; iz torbice se je usula raznovrstna drobnjad drobnarija
    ♦ 
    gozd. do sedem centimetrov debel okrogel les
SSKJ
dróg -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 
  1. 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
     
    spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
  2. 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
    ♦ 
    alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
SNB
fidelín -a m (ȋ) nav. mn.
droben okrogel rezanec, pripravljen strojno: Fideline vzamete iz embalaže in kuhate v juhi do primerne čvrstosti približno 3 minute E it. fidelini iz fida 'tanko testo, razvaljano za rezance'
SSKJ
fíga -e ž (í) 
  1. 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige
  2. 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu
  3. 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti
  4. 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo
    // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu
  5. 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža
    1. a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno
    2. b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo
  6. 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni
    ● 
    pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma
SNB
frízbi -ja m (ȋ)
1. ploščat, okrogel, upognjen predmet, ki si ga igralci podajajo pri športni igri: metati frizbi; Najprej je bil frizbi le plastična igračka za sprostitev, kasneje pa je metanje frizbija preraslo v profesionalno športno zvrst s posebnimi pravili in progami
2. športna igra, pri kateri si igralci podajajo tak predmet: Mladim bodo ponudili športne igre (badminton, namizni tenis, frizbi, nogomet) E agl. frisbee po okrogli embalaži za pite ameriške firme Frisbie Pie Company, ki so jo uporabljali za metanje po zraku študentje univerze Yale
SSKJ
gúmb -a (ȗ) predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga
// čevlji na gumb
// gumbu podoben nastavek
  1. a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu
  2. b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom
    ♦ 
    lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
SSKJ
hlódar in hlodár -ja (ọ̑; á) gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les
SSKJ
izrèz -éza (ȅ ẹ́) 
  1. 1. odprtina, nastala z izrezanjem: paličice se morajo tesno prilegati v izreze; srčast izrez v oknicah
    // taka odprtina pri obleki, navadno ob vratu: obrobiti, zaokrožiti izrez; globok, majhen, velik izrez; koničast, kvadraten, okrogel izrez; izrez na hrbtu; izrez v obliki črke V / rokavni, vratni izrez
    // del telesa, ki ga ta odprtina razgalja: pege na izrezu
  2. 2. posamezen del, izločen iz česa: ta povest je izrez iz vsakdanjega življenja / impresionisti so slikali izreze iz žive narave
  3. 3. manjša enota, izrezana iz česa; izrezek: izrez iz časopisa
  4. 4. film., fot. del fotografiranega, filmanega motiva: izbrati izrez; imeti čut za kompozicijo in izrez / filmski izrez
  5. 5. redko izrezanje: izrez bule, rakastega tkiva
Število zadetkov: 84