Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
balon -a samostalnik moškega spola
okrogel predmet, ki se pri igri meče, suva; SODOBNA USTREZNICA: žoga, disk
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
breskva -e samostalnik ženskega spola
1. manjše sadno drevo z rožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: breskev
1.1 žametasto dlakav, okrogel koščičast sad tega drevesa; SODOBNA USTREZNICA: breskev
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
brinja -e (brijnja) samostalnik ženskega spola
droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola
1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje
1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Vorenc
cegel mF17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambricesſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasmaflaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conarivodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cistudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricareṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatimpo podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -umna polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -risen zeigel; lateritius, -a, -umzeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritiumis zegla yṡterleh; rudetum, -timeiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -derisſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatumſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -aezeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
cegel mlater. zegl, oppêka
Celotno geslo eSSKJ16
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Celotno geslo eSSKJ16
figa -e samostalnik ženskega spola
1. nizko južno listnato drevo z dlanastokrpimi listi in sladkimi sadovi; SODOBNA USTREZNICA: figa, figovec, smokva
1.1 zelen ali vijoličast sad tega drevesa s sočnim, sladkim mesom; SODOBNA USTREZNICA: figa, smokva
2. okrogel živalski iztrebek; SODOBNA USTREZNICA: figa
FREKVENCA: 84 pojavitev v 12 delih
Pleteršnik
jájčji, adj. Ei-, Eier-; jajčje lupine; jajčje okrogel, eirund, oval, Zv.
Pleteršnik
košúlja 1., f. 1) der Korb, Z.; — okrogel, iz srobotine spleten košek z majhno odprtino, v katerega se lešniki, orehi i. t. d. spravljajo, C., M., Kras; — 2) ein Handwägelchen mit geflochtenem Wagenkorb, Idrija.
Vorenc
krog mF8, circulatimv'krog, okuli; circunjicereokuli v'króg metati; convexitasv'krog velbanîe; gyratus, -a, -umv'krog obernîen, v'krok ṡvit; orbisſveit, okrogloſt, en okrogel taler, króg, rink; verticosus, -a, -umtú kar ſe v'krok verty, kakòr ena vertazha na vodi; zodiacusſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn
Pleteršnik
krǫ́gəł, -gla, adj. = okrogel, Mur., Cig., Jan.; Pod tretjo (n. lipo) kroglo rajajo, Vod. (Pes.).
Celotno geslo Pohlin
krona [krọ̑na] samostalnik ženskega spola
  1. okrogel predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti; krona
  2. tolar
Celotno geslo Pohlin
kronica [krọ̑nica] samostalnik ženskega spola

iz cvetja spleten okrogel okras za na glavo; venčeknepopoln podatek

Vorenc
kuglast prid.teres, -tisokrogel, obel, kuglaſt
Vorenc
obel prid.teres, -tisokrogel, obel, kuglaſt
Pleteršnik
okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.
Celotno geslo Pohlin
okrogel [okrọ́gǝu̯] pridevnik

okrogel

Celotno geslo Hipolit
okrogel pridevnik

PRIMERJAJ: okroglo

Vorenc
okrogel prid.F46, cibillaokrogla miẛa; discusṡkléda, tudi ena kamenata okrugla ṡhkrivzhiza k'luzhanîu; globosus, -a, -umokrogil; hemicyclus, -clien okrogli ſtol, na polovizo zirkelna ſturjen; imbricatus, -a, -umna polovizo okrogel; pelta, -aepolovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; rotundareokroṡhiti, ali okroglu délati, okroglu ſturiti; rotundus, -a, -umokrogil
Svetokriški
okrogel -gla prid. okrogel: letu okroglu im. ed. s iabauku je leta ſveit (V, 496) ǀ ona sturj enu okroglu tož. ed. s ſnaminie (II, 395) ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn v'repi imà ene madeshe okrogle tož. mn. m ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru (II, 410)
Število zadetkov: 35