Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
sila -e ž sila: pot odperto bi bil imel beyshat Kamar bi bil hotel, Kadar bi ſila im. ed. bila ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha, temuzh ſila im. ed. ǀ ty hudobni ludje ſo njemu ſilo tož. ed. dellali po sili na silo: jo puſti po ſili K'ſebi perpelat ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti ǀ Amnon ſvoje seſtre Thamar ſe neshona, taiſti po ſili divishtvu vſame ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ obeniga poſili v' nebeſſa neneſſe ǀ nej hotel krajleve krone imeti, katero poſſili ſo hoteli njemu na glavo poſtavit ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo hiſho pelal ǀ tu kar poſilimorite terpeti po vsej sili po vsej sili: po uſi ſilli je taiſto hotel imeti
Svetokriški
nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen: Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično: pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično: ponedolshnu ie bil krishan
Svetokriški
po predl. I. z daj. po: Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie II. s tož. po: kakor eden merselzo ali drugo bolesan ima, prezei po Dohtarja poshle ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo III. z mest. po: Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ po vodi, kakor po semli hodi ǀ kadar S. Maſha ſe bere, pojte takrat po Cerquah ǀ nej bodi po vaſhi voli ǀ Saul je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih ǀ je hodil pò vodi, inu nikar pò ſemli ǀ de bi pò resnizi ſapovedal ǀ je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu raishat IV. z or. po: Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom Vezljivost z daj. in or. se pojavlja zelo redko. V zapisih, ki izkazujejo vezljivost z daj., je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. Če je temu tako, so te oblike dejansko mestniške. Vezljivost z orodnikom je verjetno le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z mestniško.
Svetokriški
kriv -a prid. kriv, tj. 1. odgovoren za kaj slabega: Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen: nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično: sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
Svetokriški
moški -a prid. moški: taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
Svetokriški
moško prisl. po moško po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
Svetokriški
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
Svetokriški
zlo1 zlega s zlo: od vſiga slega rod. ed., inu hudiga naſs reshil ǀ od vſiga hudiga, inu slega rod. ed. yh bosh reshil, inu obarval po zlu po zlu: kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ de bi blagu poslu neshlu → zdeti, → vzeti
Svetokriški
redek -dka prid. redek: ſò taku retki im. mn. m, kakor te belle muhe (III, 248) po redkem redko: Ah sakaj tedaj taku poretkem vy slabi, inu bolni ludje vshivate to Boshjo arznio (V, 550)
Svetokriški
sestra -e ž 1. sestra: Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine: MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica: Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra: proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
Svetokriški
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
Svetokriški
cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
Svetokriški
svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
Svetokriški
ves vsa zaim. ves: vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan
Svetokriški
poleti prisl. poleti: Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo ǀ sakaj po ſimi, inu po lejti shametau plaish noſſi ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio shpisho sa ſimo
Svetokriški
hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
Svetokriški
pot1 -a/-i m/ž pot: Boshij pot im. ed., inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ Shelish hodit? jeſt ſim pot im. ed. ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga pota rod. ed. ǀ kadar pride na poli pota rod. ed. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta rod. ed. ſa ſabò nepuſtè ǀ vam hozhem pokasat en pot tož. ed., po katirim bres vſiga terpleina bote sa gvishnu v' nebeſſa prishli ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot tož. ed. teh grehou ǀ Sapuſti ta greshni ſvoj pot tož. ed., inu ta hudobni ſvoje hude miſly, inu nej ſe poverne k'Gospudu ǀ gredò na boshi pot tož. ed., rekozh de hozheo Boga molit ǀ je na pravi poot tož. ed. tiga isvelizajna perpraulal ǀ na Boshij poot tož. ed. v'Rim ſe perpraulete obijskati s. Petra ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot tož. ed. ſe ſta poſtavila ǀ sdaj n' hozhesh enkrat ſe poſtit, eno boshio pot tož. ed. opravit ǀ En jelen je bil Ceſſarju Clodoveuſu pod tož. ed. pokaſal, de nej bil utonil v' tej vodi Vicenus ǀ veje is drives ſekajo, inu po poti mest. ed. potreſsajo ǀ Po tem poti mest. ed. tega terplaina imamo hodit zhe hozhemo ta nebeski lon sadobiti ǀ vidi per potu mest. ed. enu selenu figovu drivu ǀ gre inu popoti +mest. ed. ſe v'eno ſenizo poſtavi ǀ drugi po tempotu +mest. ed. te pokure v'Nebù pridejo ǀ Kadar je bil nepoti +mest. ed. shlishi K'S. Maſhi sgonit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam or. ed. ǀ dua pota im. dv. ſe najdeta, katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ uſe zèſte, poty im. mn., inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sa volo Boshyh potou rod. mn. ǀ katere zhudne, inu nesnane poti tož. mn. S: Ambrosius sastopi od Christuſa ǀ Mashe, poſte, inu boshie poty tož. mn. neoffrash ǀ Imate po boshyh potah mest. mn. hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih potih mest. mn. hodili ǀ radi ſo po Boshyh potoh mest. mn. hodili ǀ po Boshijh pootah mest. mn. hodi Ženski slovnični spol se nedvoumno pojavi le v navedenih dveh zapisih v tož. ed.
Svetokriški
ponoči prisl. ponoči: ponozhi kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati ǀ hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta ǀ mene poſnajo, de ſi lih po nozhi pridem ǀ kar Iulianus je puſtil sydat zhes dan, po nozhi je vſe okuli padlu ǀ Luno katira po nozhj nam sveti ǀ po nozhiſemkaj gredò ǀ po nozki mu ſe ſajna ǀ dobre ſtrehe po nozi nemamo
Svetokriški
klatiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se, pohajati: veliku leit ta Syn po ptuyh deshelah ſe more klatit nedol. ǀ Imate po boshyh potah hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit nedol. ǀ njegou Syn ſe klati 3. ed., po nashi desheli ǀ cell dan po plazah, inu gaſſah ſe klatio 3. mn., nyh trebuhu, inu garlu shlushio ǀ po oshtariah ſe je klatil del. ed. m, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio ǀ pò oshtarjah ſe bote klatili del. mn. m
Svetokriški
pozimi prisl. pozimi: ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs ǀ po simi je nevarnu rayshat ǀ po ſimi, inu po lejti shametau plaish noſſi ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala ǀ Eden pò ſimi ſturi orati, inu obſiati ſvojo nyvo
Število zadetkov: 1420