Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Hoja po traku
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline , ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku , ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline , za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline , za hojo po traku na veliki višini pa highline . Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku ? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline , slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa , balanser , skupnost balanserjev ? Vprašanje poslano: 4. 5. 2016
Terminološka
Telesna pripravljenost
Zanima me slovenski ustreznik za ang. termin physical fitness , ki označuje stanje dobrega telesnega počutja ter sposobnost opravljati športne in druge telesne dejavnosti. Po mnenju strokovnjakov so izrazi kondicija , telesna pripravljenost in gibalne sposobnosti že zasedeni, zato predlagajo izraz gibalni fitnes . Kaj menite o tem izrazu oz. kaj predlagate? Vprašanje poslano: 11. 4. 2017
Terminološka
Omejevanje socialnih stikov
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov . Vprašanje poslano: 16. 3. 2020
Terminološka
Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu,  podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark  ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ? Vprašanje poslano: 24. 7. 2017
Terminološka
Videokonferenca
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše.  Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?     Vprašanje poslano: 15. 4. 2020
Terminološka
Hodljivost
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz ang. termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.   Vprašanje poslano: 5. 7. 2017
Terminološka
Mediani čas
Farmacevtsko podjetje želi imeti krajše predavanje o najpogostejših pravopisnih zagatah pri pisanju dokumentov, tabel,  grafov, predstavitev itd. Pri pripravljanju predstavitve sem naletela na medicinski izraz, ki se pogosto rabi v dokumentih in uradnih predstavitvah, in sicer mediana časa do napredovanja bolezni (in tudi) mediani čas do napredovanja bolezni, ki predstavlja povprečni čas, po katerem bolezen spet napreduje, in se lahko izraža v tednih, mesecih, čemur sledi napredovanje bolezni glede na simptomatiko ali glede na opravljene preiskave. Zanima me, katera varianta je ustreznejša? Zanima me tudi, kateri uradni vir naj uporabljam pri slovenjenju medicinskih izrazov, da bo raba najbolj posodobljena in hkrati v skladu s pravili slovenskega jezika. Vprašanje poslano: 12. 10. 2016
Terminološka
Starizem
Zanima me, kateri slovenski termin je ustreznejši za oznako novodobnega pojava, ki označuje stereotipiziranje, zapostavljanje in diskriminiranje starejših ljudi v družbi (angl. ageism ). V gradivu se pojavljata termina starizem in staromrzništvo . Sama se zavzemam za termin staromrzništvo , ki je bil v določenih krogih sprejet že pred časom, medtem ko nekateri strokovnjaki še vedno uporabljajo termin starizem . Menim, da termin starizem ni ustrezen vsaj zaradi dveh razlogov. Prvi razlog vidim v tem, da so skoraj vse besede na - izem tujke v celoti, torej se obrazilo - izem ne pripenja na domače osnove, kakršna je star -. Drugi razlog pa je po mojem mnenju povsem pomenski, saj je beseda starizem lahko zavajajoča. Lahko bi namreč narobe sklepali, da gre za odobravanje, preferiranje starega. Kakšno je vaše mnenje glede teh dveh terminov? Vprašanje poslano: 27. 10. 2017
Terminološka
Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete? Vprašanje poslano: 26. 6. 2017
Terminološka
Postfaktična doba
V političnem diskurzu (predvsem v kontekstu predsedniških volitev v ZDA in referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU leta 2016) sta se v angleškem jeziku uveljavila termina post-truth era in post-factual era , ki označujeta dobo, ko v javnih nastopih politikov preverljiva dejstva stopajo v ozadje, saj se zaradi doseganja določenih ciljev uporabljajo prirejeni in potvorjeni podatki. V nemškem jeziku se je za obravnavani termin uveljavil ustreznik Zeitalter des Postfaktischen , ponekod tudi postfaktisches Zeitalter , in v francoskem jeziku ustreznika réalité post-factuelle in l’ère de la post-vérité . Ker v slovenščini še nimamo ustaljenega ustreznika, razmišljamo o naslednjih možnostih: doba postfaktičnega , obdobje izkrivljenih dejstev , doba po koncu resnice , obdobje neresnice in postresnična doba . Kateri termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši? Vprašanje poslano: 7. 11. 2016
Terminološka
Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , pomen obeh izrazov pa je v smernici opredeljen kot: gasilna voda : voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda : gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda . Vprašanje poslano: 22. 11. 2019
Terminološka
Telekonferenca
Na našem prevajalskem oddelku smo se odločili, da bomo angleški termin teleconference prevajali s terminom teleseja . Termin označuje komunikacijo dveh ali več udeležencev, ki so na različnih lokacijah. Mnenje glede pomena predpone tele- v angleškem terminu teleconference ni enotno. Nekateri zatrjujejo, da je teleconference oz. teleconferencing krovni termin, ki zajema prenos zvoka in slike, drugi pa mu pripisujejo ožji pomen, ki zajema samo prenos zvoka. Za teleconferencing v ožjem pomenu bi bili v angleščini ustrezniki audio conferencing , telephone conferencing ali phone conferencing . Zanima nas, kaj pomeni predpona tele- v slovenščini. Je sinonim za 'na daljavo' ali 'po telefonu' ali je pomen zabrisan (tako kot v angleščini)? Za uporabo termina teleseja za teleconference smo se odločili, ker se s prevodom omenjenega termina srečujemo predvsem pri prevajanju spletnih strani, kjer je treba paziti na kratkost in jedrnatost. Teleseja je nastala po analogiji s poimenovanji teledelo , telesrečanje , telesestanek . Ali obstajajo pomisleki z besedotvornega vidika glede ustreznosti tako tvorjenega izraza? Vprašanje poslano: 28. 5. 2020
Terminološka
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ? Vprašanje poslano: 24. 7. 2014
Terminološka
Študija
V naravoslovju in vedah o življenju opravljamo bolj ali manj obsežne raziskave , od diplomskih nalog do celovitih razlag dogajanj v naravi. Pri tem vse pogosteje opažam, da se kot sopomenka za raziskavo pojavlja izraz študija , a menim, da gre za nekritično prevajanje iz angleškega study . SSKJ2 je glede izraza študija dokaj splošen ('krajše znanstveno delo'), primeri, ki so navedeni, pa so pretežno s področja družboslovja. Zanima me, ali je v naravoslovju po vašem mnenju pomen izrazov študija in raziskava enak oz. kako ustrezen je izraz študija za raziskave , ki vključujejo eksperimentalno delo in temeljijo na preverjanju hipotez. Vprašanje poslano: 19. 4. 2019
Terminološka
Biohekanje
Kako se prevaja ang. beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z ang. terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina? Vprašanje poslano: 9. 5. 2017
Terminološka
Brezpilotni letalnik
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?    Vprašanje poslano 6. 5. 2015
Terminološka
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000   (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .   Vprašanje poslano: 16. 12. 2015
Terminološka
Monitoring
Prosim za mnenje o terminu monitoring na področju urejanja prostora, ki naj bi ga nadomestili s slovenskim ustreznikom spremljanje stanja , kar pa po mnenju strokovnjakov nikakor ni ustrezno. Monitoring bi bil lahko v tem razmerju kvečjemu nadpomenka. Monitoring je uporabljen v Zakonu o varstvu okolja , v katerem je tudi zveza spremljanje stanja , vendar označuje drug pojem. V 12. točki 3. člena je monitoring opredeljen kot »spremljanje in nadzorovanje okolja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami in z njimi povezanimi postopki«. Predlagano je bilo, da bi v podzakonskem predpisu zaradi boljše jezikovne kakovosti ob prvi omembi pustili termin iz zakona, torej monitoring , nato pa bi v nadaljnjem besedilu uporabili ustrezni slovenski izraz spremljanje . To je napačno tudi po mnenju pravnikov, in sicer zaradi hierarhije pravnih aktov, ki predvideva, da se v vseh predpisih, vezanih na določen zakon, uporablja terminologija iz tega zakona. Vprašanje poslano: 4. 2. 2019
Terminološka
Odprto inoviranje storitev
Zanima me, ali je smiselno za angl. open service innovation uporabiti slovenski ustreznik inovativna odprta storitev . Pojem označuje ciljno usmerjeno izmenjavo znanja med podjetjem in strankami za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa tak način omogoča razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij. Vprašanje poslano: 5. 2. 2018
Terminološka
Orodno plezanje
Prosim vas za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin dry tooling , ki označuje plezalno disciplino, pri kateri se v suhi skali ali umetni steni pleza s pomočjo lednega plezalnega orodja. V preteklosti je bilo že več poskusov slovenjenja omenjenega termina, tako da se v rabi pojavlja več različnih izrazov, npr. orodjarjenje , suho orodjarjenje , zatikanje , plezanje z orodjem , tulanje . Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?   Vprašanje poslano: 12. 11. 2019
Število zadetkov: 270