Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
Prekmurski
po prisl.
1. po, izraža porazdelitev enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati nemoremo TF 1715, 36; Oni ſzo zácsali praviti nyemi po ednom: nejli jaſz KŠ 1771, 147; i poſzlao je je po dvá KŠ 1771, 202; doli je poſzádite vſzáksem ſzedejnyi po pétdeſzét KŠ 1771, 198; Po ednom idemo vö z-etoga ſzvejta SŠ 1796, 175; Tak ti nasi dnévi po ednom odido BRM 1823, 20; Solszke regule skolnik po ednom raztolmacsi KOJ 1845, 8; Kelko falátov je meo po ednom KAJ 1870, 170; Na to je ednomi poednom eden püšlič dála BJ 1886, 12
2. izraža prodajno ceno: vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; Gubacsov po kébli cena 17–19 frt. AI 1875, kaz. br. 8
Prekmurski
po predl. z mest.
1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42
2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9
3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10
4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8
6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6
Vorenc
po (skupna F403)
Vorenc
po prisl.fraternèpo bratovṡku; latinèlatinṡki, po latinṡki, ali bukouṡki
Vorenc
po predl.abríperepo ſyli vẛèti, vkraſti; adventitarepo goſtim perhajati; frequentarepo goſtim hoditi; fortuitòpo ſrèzhi; obliquus, -a, -umkriu, po ſtrani, krumpaſt; ordinepo verſti, po rèdu, po zhiſlu; per vimpo syli; propenus, -a, -umtú kar je po dolgim ṡkamplanu; subbibereṡdai ter ṡdai po malim pyti; usitatèpo navadi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
po predl.F2, bono ominepo oppoviſti; fortuitopo srezhi, permirshi
Svetokriški
po predl. I. z daj. po: Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie II. s tož. po: kakor eden merselzo ali drugo bolesan ima, prezei po Dohtarja poshle ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo III. z mest. po: Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ po vodi, kakor po semli hodi ǀ kadar S. Maſha ſe bere, pojte takrat po Cerquah ǀ nej bodi po vaſhi voli ǀ Saul je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih ǀ je hodil pò vodi, inu nikar pò ſemli ǀ de bi pò resnizi ſapovedal ǀ je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu raishat IV. z or. po: Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom Vezljivost z daj. in or. se pojavlja zelo redko. V zapisih, ki izkazujejo vezljivost z daj., je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. Če je temu tako, so te oblike dejansko mestniške. Vezljivost z orodnikom je verjetno le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z mestniško.
Besedje16
po1 predl. ♦ P: 50 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
po2 [del besed. zveze] ♦ P: 1 (ZK 1595)
Svetokriški
kriv -a prid. kriv, tj. 1. odgovoren za kaj slabega: Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen: nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično: sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
Svetokriški
moški -a prid. moški: taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
Svetokriški
moško prisl. po moško po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
Svetokriški
nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen: Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično: pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično: ponedolshnu ie bil krishan
Svetokriški
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
Besedje16
po... [predl.] gl. po ♦ P: 2 (BH 1584, TPo 1595)
Besedje16
po biti gl. pobiti ♦ P: 1 (DB 1578)
Prekmurski
po čàsi prisl. počasi, sčasoma: I po csaſzi czilou prejde Z-vrejmenom BKM 1789, 455; Bo'se ravnanye, kak on po csáſzi cslovecse ſzrczé na tou priprávi KM 1796, 91; bi vidili po császi, ka je nej szamo mogoucse, nego je nyim lehko KOJ 1833, XVII
Besedje16
po časi gl. počasi ♦ P: 2 (DB 1584, TtPre 1588)
Besedje16
po času gl. počasu ♦ P: 12 (TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Vorenc
po dnevi (podnevi) prisl.F7, accubitum, -tien ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi; anaclinteriumena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè; diaeta, -aetudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar po nozhi; diurnus, -a, -umvſakdanî, kar ſe po dnèvi ṡgody; interdiuzheṡ dán, po dnèvi; lusciokateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; subdiuzhes dán, po dnèvi
Število zadetkov: 83