Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
posévek -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki
♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim
SSKJ
stránski -a -o prid. (á) 
  1. 1. ki je na strani, ob strani: zasuti vse stranske jaške; stranski sedež; osrednji in stranski / stranski oltarji; stranski prostori; stranski vhod
    // ki kaj od strani omejuje: stranska deska, stena / stranski del telesa
    // prihajajoč od strani, s strani: stranska svetloba / stranski pogled od strani
  2. 2. ki po pomembnosti ni na prvem mestu: vlak je zapeljal na stranski tir; stranska cesta, ulica / stranski igralec igralec, ki igra stransko vlogo; igrati same stranske vloge / stranska (sorodstvena) linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika
  3. 3. ki ni v nujni, pomembni zvezi z glavno dejavnostjo: ob tem so se pojavila zanimiva stranska vprašanja / stranski zaslužek
    // ki nastane v zvezi z delovanjem in ni cilj delovanja: zlato pridobivajo kot stranski proizvod bakra / nezaželeni stranski učinki zdravljenja
    ●     ekspr. zaiti na stranska pota ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto
    ♦     agr. stranski posevek posevek, ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; bot. stranski poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej; stranske korenine korenine, ki rastejo iz glavne korenine; gled. stranski oder oder, ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; jur. sorodnik v stranski črti sorodnik glede na osebo, s katero imata skupnega neposrednega ali posrednega prednika; šport. stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu
SSKJ
vmésen -sna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki je, leži vmes: vmesne črte; vmesne pregrade; tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji
  2. 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje
  3. 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni postanki; vmesne otoplitve, razjasnitve
  4. 4. ki je glede na mogoči razpon med spodnjo in zgornjo mejo: vmesne številke konfekcije / vmesna velikost / vmesni barvni ton
    ●     vmesni izdelki izdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavo
    ♦     agr. vmesni posevek posevek, ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim; vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo; avt. vmesni plin plin, ki se dodaja med prestavljanjem; biol. vmesni gostitelj organizem, v katerem preživi zajedavec določeno razvojno fazo; bot. vmesna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; grad. vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. vmesni stavek stavek v drugem stavku, s katerim je skladenjsko povezan; navt. vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah; pal. vmesni člen okamnina, ki povezuje evolucijsko manj popolne organizme z evolucijsko popolnejšimi; strojn. vmesni zobnik zobnik med gonilnim in gnanim zobnikom, ki ohranja enako smer vrtenja gonilne in gnane gredi; šah. vmesna poteza nepričakovana poteza, s katero igralec spremeni predvideni potek igre; šol. vmesna ocena; šport. vmesni čas rezultat pri hitrostnem športu, merjen na določenem mestu med potekom tekmovanja
SSKJ
dopolnílen -lna -o [u̯n] prid. (ȋ) ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje
♦ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole
SSKJ
strníščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strnišču
♦ agr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa
SSKJ
varoválen -lna -o prid. (ȃ) ki varuje, ščiti: varovalni nasip proti vetru; varovalni pas ob cesti, gozdu / varovalna čelada, obleka; varovalna mreža; pri plezanju je bil privezan na varovalno vrv / varovalni ukrepi / varovalna plast sluzi; varovalna snov / varovalna krema zaščitna krema; varovalno cepljenje zaščitno cepljenje
♦ agr. varovalni posevek posevek, ki varuje podsevek; elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke obdan z izolirnim plaščem; gozd. varovalni gozd gozd, ki varuje zemljišče pred erozijo; med. varovalna maska zaščitna maska; teh. varovalna podložka varnostna podložka; zool. varovalna barva barva, ki se ujema z barvo okolice; žel. varovalni vagon vagon med lokomotivo in prvim potniškim vagonom ali med lokomotivo in vagonom z vnetljivim, nevarnim blagom
SSKJ
lésa -e ž (ẹ́) 
  1. 1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje; odpreti, odriniti leso; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso
  2. 2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice; razgrniti hruške na leso; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa
  3. 3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso; ograditi pašnik z leso
    ♦     agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja
SSKJ
dosévek -vka m (ẹ̑) agr. dopolnilni posevek, stranski posevek: jesenski, spomladanski dosevek
SSKJ
posétev -tve ž (ẹ̑) 
  1. 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev
  2. 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
SSKJ
strníščnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva
  2. 2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica
SSKJ
níkniti2 -em dov. (í ȋ) star. vzkaliti, vzkliti: posevek nikne / tedaj je niknilo več organizacij nastalo, se pojavilo
SSKJ
prepulíti in prepúliti -im dov. (ī ú) s puljenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: prepuliti korenje, peso, posevek
SSKJ
posèv -éva m (ȅ ẹ́) posevek: posev obeta dobro žetev; posev je pozebel / zimski posev
Število zadetkov: 13