aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
álkotést -a m (ȃ-ẹ̑)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest
SSKJ²
dekoracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dekoracijo: dekoracijska obrt; dekoracijsko blago dekorativno / dekoracijska vaja preizkus likovne opreme na odru; tehnična vaja
nanašajoč se na dekoracijo: dekoracijska obrt; dekoracijsko blago dekorativno / dekoracijska vaja preizkus likovne opreme na odru; tehnična vaja
SSKJ²
ekstêrec -rca m (ȇ) nav. mn., pog.
zunanji preizkus znanja po končani osnovni šoli: priprava na eksterce; poskusni eksterci iz materinščine; smisel ekstercev je povratna informacija vsem učencem
zunanji preizkus znanja po končani osnovni šoli: priprava na eksterce; poskusni eksterci iz materinščine; smisel ekstercev je povratna informacija vsem učencem
SSKJ²
etilométer -tra m (ẹ́)
merilnik alkohola v izdihanem zraku: kršitelj v etilometer ni izpihal zadostne količine zraka, da bi se lahko opravila meritev; preizkus z etilometrom
merilnik alkohola v izdihanem zraku: kršitelj v etilometer ni izpihal zadostne količine zraka, da bi se lahko opravila meritev; preizkus z etilometrom
SSKJ²
gledé1 prisl. (ẹ̄)
v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro
// izraža primerjavo, nasprotje: število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo; glede na prejšnje stanje je to napredek / glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil kljub neizkušenosti; prim. neglede
v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro
// izraža primerjavo, nasprotje: število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo; glede na prejšnje stanje je to napredek / glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil kljub neizkušenosti; prim. neglede
SSKJ²
hídrodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak
// ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika
nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak
// ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika
SSKJ²
inteligénca -e ž (ẹ̑)
1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo
2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca
1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo
2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca
SSKJ²
koválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se rabi za kovanje: kovalno orodje
♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče
ki se rabi za kovanje: kovalno orodje
♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče
SSKJ²
SSKJ²
obremenílen -lna -o prid. (ȋ)
ki obtožuje, dolži: obremenilna priča / obremenilna izpoved; obremenilno gradivo / obremenilne okoliščine
♦ pravn. obremenilni dokaz; teh. obremenilni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
ki obtožuje, dolži: obremenilna priča / obremenilna izpoved; obremenilno gradivo / obremenilne okoliščine
♦ pravn. obremenilni dokaz; teh. obremenilni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
SSKJ²
píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í)
1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa
2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal / pog. voznik je moral pihati opraviti preizkus z alkotestom
// s pihanjem
a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
// ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen
5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, v trobento
6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa
2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal / pog. voznik je moral pihati opraviti preizkus z alkotestom
// s pihanjem
a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
// ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen
5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, v trobento
6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
- pihajóč -a -e:
močno pihajoč veter
- píši -te:
ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati;
SSKJ²
SSKJ²
pokúšnja -e ž (ȗ)
1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje
2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo; ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo
3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti
1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje
2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo; ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo
3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti
SSKJ²
poligráf -a m (ȃ)
1. psih. aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice, detektor laži: njegove trditve naj bi potrdil tudi poligraf; uporaba poligrafa; preizkus s poligrafom, na poligrafu / strokovnjak za poligraf (na sodišču)
2. med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf
1. psih. aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice, detektor laži: njegove trditve naj bi potrdil tudi poligraf; uporaba poligrafa; preizkus s poligrafom, na poligrafu / strokovnjak za poligraf (na sodišču)
2. med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf
SSKJ²
porušítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti
♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti
♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
SSKJ²
preizkús tudi preskús -a m (ȗ)
postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo
// glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja
♦ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo
// glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja
♦ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
SSKJ²
preizkúsen tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe
● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit nekdaj izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku
nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe
● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit nekdaj izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku
SSKJ²
psiholóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test
2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
♦ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test
2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
♦ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 43
Dostopnost