blagó -á s, mn. blága s in blagôvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago;
galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago;
izvozno blago;
blago za široko potrošnjo;
velika izbira, ponudba blaga;
povpraševanje po blagu;
trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka;
izdelovati, tkati, urezati blago;
črtasto, enobarvno blago;
volneno blago;
dekorativno, pohištveno blago;
letni blagovi;
modna blaga;
blago iz umetnih vlaken;
blago na metre;
blago za moške obleke;
blago z napako;
obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago;
opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.